Dimnikarstvo Dovrtel d.o.o. proti Boštjanu Fonu (Slovenske novice)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Lea Širok, Nina Jerman, Neža Kogovšek in Nada Ravter (člani), je na seji 10. septembra 2013 v primeru Dimnikarstvo Dovrtel d.o.o. proti Boštjanu Fonu (Slovenske novice) ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Dimnikarstvo Dovrtel d.o.o. proti Boštjanu Fonu (Slovenske novice)

Dimnikarstvo Dovrtel d.o.o. novinarju Boštjanu Fonu (Slovenske novice) očita, da je v članku “Dimnikarji nategovali upokojene Gorenjce”, ki je bil 3. aprila 2013 objavljen v Slovenskih novicah, kršil 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 1. člen (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam), ko je navajal, da so v uredništvo prejeli gradivo, iz katerega je razvidno, da so “dimnikarji Dovrtelovega podjetja starejšim uporabnikom zaračunavali storitve mimo cenika”, kar naj bi po novinarjevih navedbah ugotovila tudi Tržna inšpekcija.

Pritožnik pojasnjuje, da je novinar s temi informacijami zavajal javnost, saj zaposleni podjetja DD vse uporabike dimnikarskih storitev obravnavajo enako, ne glede na starost, spol …, opravljene storitve pa na podlagi obsega in vrste vedno obračunajo enako. Pritožnik trdi, da iz nobenega njemu znanega dokumenta Tržne inšpekcije ni mogoče razbrati, da bi DD storitve namenoma nepravilno in preveč zaračunavalo starejšim uporabnikom. Poleg tega je novinar svoje trditve, nadaljuje pritožnik, utemeljil s tremi primeri s seznama, pri tem pa pri DD ali kateri drugi pristojni ustanovi ni preveril, ali je njegov sum nepravilnega zaračunavanja utemeljen.

Prvi člen naj bi novinar kršil tudi z navedbo, da naj bi kriminalisti ugotovili, da so dimnikarji DD plačani le od prometa in da v želji po večjem dobičku strankam zaračunavajo storitve posebej, ker naj bi tako bilo dražje. Tudi teh informacij, dodaja pritožnik, novinar ni preveril pri podjetju DD in zato javnosti ni posredoval prave informacije.

Novinar naj bi kršil 2. člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev), ker naj bi predstavnico za odnose z javnostmi družbe DD osebno žaljivo obravnaval z navedbo, da je “ustrelila s kanonom velikega kalibra na redakcijo… Gospa je s svojim strelom najbrž zgrešila …”. Pritožnik pojasnjuje, da se je njihova predstavnica pritožila zaradi domnevno nekorektno postavljenih vprašanj o družbi DD, ki jih je novinar poslal Obrtno-podjetniški zbornici. Po njenem mnenju so bila oblikovana tako, da “implicirajo krivdo podjetja in vključujejo žaljive obdolžitve”.

Novinar naj bi kršil 3. člen (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo) z navedbo, da je “Davčna uprava RS obveščena o davčnih utajah na podlagi izdajanja računov in potnih nalogov v tem podjetju”. Pritožnik meni, da gre pri tem za hudo obtožbo, za katero ni poiskal odziva družbe DD, ki jo obtožuje davčne utaje.

Novinar naj bi kršil 4. člen (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme), ker je v članku zamolčal informacije, na podlagi česa je podjetje DD obtožil, da je goljufalo starejše stranke in jim zaračunavalo višje cene. Pritožnik meni, da so obtožbe brez te informacije neutemeljene. Poleg tega njihov zaposleni nimajo dostopa do rojstnih podatkov uporabnikov, ki bi lahko bili osnova za višje cene.

Novinar naj bi kršil 5. člen (ko novinar objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, mora na to opozoriti), ker naj bi pri trditvi, da je “Davčna uprava RS obveščena o davčnih utajah na podlagi izdajanja računov in potnih nalogov v tem podjetju”, šlo za nepotrjena dejstva, govorice oziroma ugibanja.

Novinar naj bi kršil 6. člen (novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije), ker po mnenju pritožnika v članku ni podal nobenih konkretnih podatkov o viru svojih obtožb. Svoje obtožbe o goljufanju starejših uporabnikov namreč utemeljuje s podatki “iz dokumentacije, prejete iz zanesljivih virov”, drugih novinarjev, vir pa naj bi bila “dokumentacija oziroma seznam” pri katerem naj bi po novinarjevem mnenju že preprost pogled nanj dokazal povezavo med zaračunavanjem višjih cen in letnicami rojstva. Pritožnik pojasnjuje, da je obračun storitev odvisen od obsega in vrste opravljenih storitev.

Novinar naj bi kršil 18. člen (ko novinar poroča s področja pravosodja, upošteva, da nihče ni kriv, dokler ni pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi fotografij in posnetkov storilcev, žrtev in njihovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih), ker v članku o domnevnih kršitvah večkrat piše kar v trdilni obliki, kot da gre za dokazane goljufije in ne za predkazenski postopek. Pritožnik navaja tudi nekaj primerov:

– “Pri izvajanju nalog iz koncesije je Dimnikarstvo Dovrtel prekoračilo svoje pravice ali pristojnosti iz predpisov.”

– “preprost pogled na seznam, kjer … strank, ki so jih pri Dovrtelu opetnajstili, pove …”

– “starejši ko je bil uporabnik, več je moral plačati mimo cenika.”

– “dve starostnici sta preplačali … Jeseničanka je preplačala…”

– “Ve se tudi, da so dimnikarji med pregledi zlorabljali svoj položaj in podajali prijave o neustreznosti kurilnih naprav na zdravstveni inšpektorat zaradi ogroženosti zdravja …”

Novinar je odgovoril na pritožbo.

Novinar Boštjan Fon zavrača vse očitke. Prvega člena ni kršil, saj je pred objavo članka preveril vse svoje obtožbe. Predstavnici DD za stike z javnostjo je tudi poslal preslikane dokumente svojih virov: Tržne inšpekcije, kriminalistične policije, Okrožnega državnega sodišča in jo prosil za komentar navedenih dejstev. Dokumente je NČR-ju tudi pripravljen predložiti na vpogled.

Prav tako po njegovem ni kršil drugega člena. Vprašanja, ki jih je naslovil na Obrtno-podjetniško zbornico, niso bila nekorektna, kakor trdi pritožnik, temveč je hotel mnenje Zbornice o tem, da pri DD goljufajo. Trditev, da je predstavnica DD za stike z javnostjo streljala s kanonom velikega kalibra, pa je zapisal, ker je med drugim poskušala preprečiti objavo članka. Trditev o davčnih utajah, pojasnjuje novinar, res ni preverjal pri DD, ker naj bi se podjetje “že nekajkrat v preteklosti zlagalo”. Je pa informacijo v telefonskem pogovoru preveril pri svojem viru na Davčni upravi.

O tem, da naj bi zamolčal informacije, na podlagi česa je v članku obtožil DD goljufije starejših strank, novinar dodaja, da dimnikarji ob obisku že na prvi pogled lahko ugotovijo, ali gre za starejšo osebo, njeno znanje o kurilnih napravah pa preverijo ob pregledu naprave. Sam ima tudi spisek oseb z Gorenjske, ki so bile ogoljufane in bodo sprožile sodni postopek, kriminalistična policija pa naj bi preiskovala več kot tisoč primerov domnevnih goljufij, povezanih z DD.

Zavrača tudi očitek o kršenju petega člena, saj je navedbo o davčnih utajah DD pri izdajanju računov preveril pri svojem viru, ne pa tudi pri DD, ker je po njegovem nekredibilen sogovornik.

Novinar zavrača očitke o tem, da je navedbe v članku zasnoval na nepreverjenih informacijah. Katere vire je uporabljal, pojasnjuje, bi morali v DD ugotoviti že na podlagi dokumentacije, ki jo je posredoval predstavnici za stike z javnostjo.

V članku se ni nikjer postavil v vlogo sodnika, poudarja novinar in zavrača očitek o kršenju 18. člena, ugotovitve v članku pa so podprte z dokumentacijo pristojnih organov.

SKLEP:

Novinar Boštjan Fon je kršil 3. člen kodeksa, ni pa kršil 1., 2., 4., 5., 6. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je novinar kršil 3. člen kodeksa, ker za navedbo o davčnih utajah ni poiskal odziva pri podjetju DD, kar tudi sam priznava v odgovoru. Utemeljitev, da je DD nekredibilen sogovornik, po mnenju NČR ne opravičuje dejstva, da podjetju ni dal možnosti odziva na hudo obtožbo, o čemer tudi govori 3. člen. Sicer pa je v članku povzel odgovore podjetja na druga zastavljena vprašanja in zapisal, da “dimnikarji zavračajo vsa sumničenja”.

Novinar ni kršil 1. člena, kakor očita pritožnik, saj je svoje navedbe oblikoval na osnovi dokumentov predkazenskega postopka in drugih virov, ki jih je priložil tudi v odgovoru na pritožbo.

Iz priloženih dokumentov je razvidno, da so kranjski kriminalisti predkazenske postopke uvedli v 124 primerih domnevnih kršitev pri prvih pregledih kurilnih naprav. Med drugim so ugotovili, da je podjetje DD pri teh pregledih neupravičeno ugotavljalo pomanjkljivosti na napravah, si tako omogočilo ponovne preglede in s tem ponovno zaračunavanje storitev strankam. Pri zaračunavanju storitev pa v najmanj 37 primerih ni upoštevalo veljavnega cenika. To po mnenju kriminalistov kaže na poslovno prakso koncesionarja, saj naj bi s svojim ravnanjem sebi v prid izkoriščal nepoučenost strank, jim neupravičeno zaračunaval storitve, ki jih ni opravil ali pa jih je opravil in obračunal v škodo stranke. Kriminalisti so ugotovili, da so zaposleni dimnikarji ta dejanja storili z »direktnim naklepom«, saj naj bi vedeli, da gre za nepravilen obračun. K temu jih je po njihovem spodbujalo vodstvo koncesionarja, ki je osebni dohodek obračunavalo na osnovi mesečnega prometa posameznega dimnikarja. Kot primer zaračunavanja na škodo strank pa so v predlogu za uvedbo postopka o prekršku navedli primer starejše upokojene osebe, ki naj bi jo podjetje DD oškodovalo bolj kakor ostale. Novinarjevo sklepanje, da je pri tem šlo za okoriščanje predvsem na račun starejših, pa potrjuje tudi seznam zbranih računov, ki so jih policistom posredovali upokojenci z Gorenjske.

Z navedbo o predstavnici DD za stike z javnostmi, da je “ustrelila s kanonom velikega kalibra na redakcijo… Gospa je s svojim strelom najbrž zgrešila …”, novinar po mnenju NČR ni kršil 2. člena. V navedbi je namreč izrazil sicer slogovno zaznamovano mnenje o njenih dejanjih, ni bil pa osebno žaljiv.

Novinar ni kršil 4. člena, saj po mnenju NČR ni zamolčal ključnih informacij za razumevanje teme. Ugotovitev, da je DD višje račune izdajalo starejšim, so potrdili tudi kriminalisti. Da je bila dokumentacija iz predkazenskega postopka eden od novinarjevih virov, pa je razvidno iz zapisanega na začetku članka.

Po mnenju NČR novinar ni kršil 5. člena, saj je trditev o davčnih utajah, kakor je pojasnil v odgovoru, preveril pri svojem viru na Davčni upravi.

NČR ni ugotovilo kršitev 18. člena. Iz članka je povsem razvidno, da novinar povzema ugotovitve kriminalistične preiskave. Že na začetku članka je novinar jasno zapisal, da gre za utemeljen sum in ne že ugotovljena kazniva dejanja. Po mnenju NČR je sicer navedba “Ve se tudi, da so dimnikarji med pregledi zlorabljali svoj položaj in podajali prijave o neustreznosti kurilnih naprav na zdravstveni inšpektorat zaradi ogroženosti zdravja …”, sporna, vendar pa je iz konteksta razvidno, da je novinar povzemal izsledke iz dokumentacije kriminalistov, zato NČR meni, da novinar tudi v tem primeru ni kršil 18. člena kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 27. septembra 2013

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča