ZADEVA: Zavrnitev predloga za obnovo postopka
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Lea Širok, Alma M. Sedlar, Davorin Koron (člani), je na seji 8. oktobra 2013 ugotovilo, da Tomaž Karat, ki je vložil predlog za obnovo postopka v primeru DOBA Fakulteta proti novinarju RTV SLO Tomažu Karatu, ni predložil novih dejstev in dokazov, ki bi lahko vplivali na spremembo prvotno izrečene razsodbe. Zato je NČR predlog udeleženca postopka, ki je v skladu s 25. členom Pravilnika o delu NČR zahteval njegovo obnovo, zavrnilo kot neutemeljen.
PRIMER: DOBA Fakulteta proti Tomažu Karatu (RTVS)
Tomaž Karat v zahtevi za obnovo postopka prilaga mnenje nekdanjega ministra dr. Žige Turka, ki je po njegovem jasno zapisal, da izjava ni bila potvorjena, kakor je to prepoznalo NČR, pač pa zgolj korektno skrajšana. Minister še dodaja, da je imelo NČR vse potrebne informacije za odločanje, ki jih njegovo razumevanje vsebin prispevkov ne more spremeniti. Karat se pritožuje, da ga na razpisani razpravi ni posebej soočilo z očitkom, ki je bil kasneje izpostavljen kot kršitev kodeksa, da bi ga lahko spodbijal z argumenti. Te je napisal tudi v ugovoru na razsodbo. NČR ga ni upoštevalo, pa bi ga moralo. Po njegovem bi razsodišče moralo ugotoviti, da novinar ni kršil 10. člena Kodeksa, ker je ministrovo izjavo v reportažo umestil z ustrezno napovedjo in v slovnični obliki, ki sama po sebi utemeljuje dejstvo, da minister ni govoril o konkretni šoli, ampak je v tretji osebi množine povedal le svoje osebno mnenje o tovrstnem početju in apeliral na vse, »…da prenehajo s prodajo diplom, da nehajo, bom rekel, s spuščanjem neznanja skozi izpite, ker to škodi, ne samo tem študentom, ampak visokemu šolstvu nasploh. Ker je NČR sprejelo odločitev na podlagi domneve, ne da bi pridobilo njegov odgovor, novinar zahteva obnovo postopka. Tomaž Karat je predložil tudi korespondenco z bivšim ministrom, v kateri ta najprej zatrdi, da je prikazal njegove avtentične izjave, take, kot so bile, ne celotnih, ampak zgolj dele. »Kar,« še zapiše minister, »ni nujno poneverba, pač pa krajšanje.« V drugem delu odgovora pa minister zapiše tudi že omenjeno prepričanje, da njegovo mnenje, kako razume prispevke, ne more spremeniti odločitve NČR, potem pa nadaljuje: »Glede na to, da oba veva, da jaz v času pogovora nisem imel trdnih informacij, kaj se je v resnici dogajalo, da nisem govoril o konkretnem primeru, mi vsekakor ne bi bilo všeč, če bi kdo lahko razumel, da sem govoril o Dobi.«