Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nada Ravter, Nina Jerman, Alma M. Sedlar in Davorin Koron (člani), je na seji 10. decembra 2013 v primeru Barbara Györfi proti odgovorni urednici Meliti Berzelak, Jana, ugotovilo, da urednica ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Barbara Györfi proti odgovorni urednici Meliti Berzelak, Jana
Barbara Györfi (za Društvo za zaščito živali Trebnje) je na Novinarsko častno razsodišče vložila pritožbo proti nasvetu, objavljenem v reviji Jana, v rubriki Sofijina svetovalnica (23. julija 2013). »Svetovalka Sofija« naj bi po mnenju pritožnice podala »strokovno sporen« nasvet, ki ni v skladu s 1. členom Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
Pritožnica meni, da je nasvet sporen po strokovni plati in tudi protizakonit, saj povsem spregleda kršenje 341. člena KZ Slovenije, 3. in 4. člena Zakona o zaščiti živali ter drugo zakonodajo s področja civilnega prava glede nezakonitega vstopa na tuje zemljišče. Nasvet naj bi bil problematičen tudi zaradi prejudiciranja dela sodišč, še posebej, ker je sodna praksa na tem področju zelo različna.
Pritožnica meni, da bi v tem primeru uredništvo moralo objaviti identiteto ter strokovne reference svetovalke, še posebej, ker svetovalka zase trdi, da je »mednarodno priznana kinologinja«. Argument svetovalke za uporabo psevdonima je ohlapen – zaradi zaščitnikov živali -, čeprav v istem pismu zatrjuje, da z nekaterimi društvi dobro sodeluje in nima težav. Ker noče razkriti niti društev, s katerimi naj bi sodelovala, še dodatno vzbuja vtis, da podaja neresnične informacije. Pritožnica meni, da je v interesu javnosti vsaj predložitev dokazil o lastni usposobljenosti, saj lahko svetovalka s svojimi nasveti povzroča veliko škode na področju varstva in zaščite živali, s čimer ruši tisto, za kar si prizadevajo vse organizacije in posamezniki, ki delujejo na tem področju.
»Svetovalka Sofija« naj bi po mnenju pritožnice kršila 1. člen Kodeksa (po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti). Svetovala je bralki, ki se je nanjo obrnila po nasvet po dejanju soseda, ki je v njenem stanovanju z motiko pobil tri pasje mladičke, ostale pa poškodoval. Njena psička naj bi pred tem šavsnila sosedovega otroka. Bralka revije Jana je na svetovalko naslovila naslednje besede: »Čeprav menim, da iskanje pravice na sodiščih ni najboljše, bi želela, da mi sosed izplača odškodnino, s kateri bi kasneje pomagala tistim živalim, ki potrebujejo pomoč. Odvetnik je predlagal zunajsodno poravnavo, meni se pa niti sanja ne, kakšen naj bi bil zahtevani znesek. Ne vem, ali naj vse skupaj damo v medije ali ne, se pa bojim, da se mi bo sosed potem maščeval in mi kaj storil.« Svetovalka Sofija je odgovorila, da medijsko izpostavljanje odsvetuje, da so odnosi med sosedi odnosi med različnimi ljudmi, ki da so lahko složni le, če si razumno hodijo naproti. »Razumljivo je, da zaradi čustvenih naporov v vaši zgodbi izostaja vaše obžalovanje, da je psica ne glede na izzvanost šavsnila otroka. Svetujem vam, da še pred vložitvijo morebitnega predloga o zunajsodni poravnavi, kjer morata pred mediatorjem sodelovati obe prizadeti stranki, sosedu ustno in pisno izrazite zavedanje o drugi plati dogodka in s tem povezano obžalovanje. Tudi morebitna tožba bo sčasoma izgubila svojo morebitno namembnost, posledično se bo spremenila v dve tožbi, za ugriz otroka jo namreč lahko vloži tudi sosed. Ko bo sodišče odredilo odškodnino za masaker živali, boste dobljeni vsoti morali še kaj dodati ob izidu sosedove tožbe za ugriz otroka, saj je v našem okolju pri tovrstnih sporih otrok pomembnejši od psa. Pozabite na denarno zadoščenje, saj lahko zadevo rešujete korektno in s pogovorom, ki bo prispeval k nekonfliktnemu bivanju v vaši večstanovanjski hiši. S pravim pristopom bo sosed ostal sosed in ne ustrahovalec, v nasprotnem primeru boste prej ali slej prisiljeni zamenjati bivalno okolje.«
Avtorica »Sofijinih nasvetov«, ki želi ostati anonimna (ime je znano Novinarskemu častnemu razsodišču) je na pritožbo odgovorila. »Kot Sofija sem odgovorila, da bodo mediji podaljšali njeno čustveno stisko, tožba se bo spremenila v dve tožbi, ker njen primer deljene krivde vsebuje tudi plat z ugrizom otroka. Svetovala sem ji, da se očetu otroka kot odgovorna skrbnica nenadzorovane psice korektno opraviči in se pogovori s tem sosedom, saj bi pogovor doprinesel k strpnemu medsebojnemu vzdušju. Zgodba je medtem zastarala, bralka je Sofiji poslala sporočilo, da se je iz kraja odselila, iz soseske pa se je kasneje odselil tudi njen sosed.« Avtorica »Sofijinih nasvetov« pojasnjuje, da pri svojem mnenju v omenjeni zgodbi ni zagovarjala »masakra živali«, temveč da je gospo nagovarjala k dialogu. »Osredotočila sem se le na strpnost med ljudmi, bralke pri njenih namerah, ob naboru podanih dejstev, nisem vzpodbujala v smer konflikta, če pa sem v odgovoru kaj preskočila, pa to še ne pomeni, da se s storilcem dejanja strinjam.« Avtorica nasvetov je Novinarskemu častnemu razsodišču zatrdila, da ima reference na področju kinologije, zoologije in zaščite živali (potrdil o tem ni priložila). Kot razlog za uporabo psevdonima je navedla, da se bralci prav zaradi njegove uporabe lahko izražajo brez zavor. »Pri rubriki je pomembno, da so ljudje s svojo občutljivo problematiko dovolj dobro zaščiteni, zato imena mnogih bralcev, kakor tudi moje, diskretno ostaja v šifrah, inicialkah in takšna si sami želijo,« je navedla svetovalka.