9. 12. 2013

Jernej Pavlin proti S. S., (zanj odgovorna urednica Barbara Repovž), in Gregor Gruber, 24ur.com

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik) Nada Ravter, Nina Jerman, Lea Širok in Davorin Koron (člani), je na seji 26. novembra 2013, v primeru Jernej Pavlin proti S. S., 24ur.com (identiteta neznana, zanj odgovorna Barbara Repovž), in Gregor Gruber, 24ur.com, ugotovilo, da novinarja (namesto enega urednica) nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Jernej Pavlin proti S. S., 24ur.com (zanj odgovorna urednica Barbara Repovž), in Gregor Gruber, 24ur.com

Jernej Pavlin (v nadaljevanju pritožnik) se je 19. aprila 2013 pritožil zoper 9 časopisnih, radijskih in spletnih novinarjev in novinark ter 2 televizijski voditeljici in 1 voditelja (v nadaljevanju novinarji). Pritožba zadeva novinarske prispevke in napovedi, ki so se nanašale na razglasitev sodbe v primeru Riedl na dunajskem deželnem sodišču, in sicer na del vsebine v ustnem izreku sodbe. Snemanje ni bilo dovoljeno. Ker se očitki zoper posamezne novinarje razlikujejo, je NČR primere obravnavalo posebej (le pritožbi zoper S. S. in G. G. skupaj), v obrazložitvi primerov pa je dodalo skupni uvod.

5. aprila 2013 je sodnica Marion Zöllner na dunajskem deželnem sodišču razglasila obsodilno sodbo zoper Wolfganga Riedla. Pritožnik navaja, da so o tem poročali skoraj vsi slovenski mediji in da so Zöllnerjevi pripisali izjavo, ki je ni nikoli izrekla. Ta, po mnenju pritožnika neresnična izjava se je glasila: »Sodnica je dejala še: Ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie.« Domnevno neresnično izjavo naj bi (prvi) zapisal Urban Červek, objavljena pa je bila na spletni strani Dela 5. aprila 2013 ob 16.46.

Pritožnik zatrjuje, da sodnica Zöllnerjeva ni tega nikoli izjavila. V resnici naj bi dejala, da »obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen«. Tiskovna predstavnica sodišča Christine Salzborn naj bi namreč po poročanju tednika Demokracija (12. aprila 2013 na spletni strani ob 10.33) izjavila, da ne držijo navedbe, da bi sodnica med izrekom sodbe dejala, da so bili slovenski politiki podkupljeni, temveč da obstaja verjetnost, da je bil nekdo v Sloveniji podkupljen.

Pritožnik ob tem navaja, da so istega dne, torej 5. aprila 2013, o odločitvi sodišča pisali tudi avstrijski mediji. Die Presse je povzel članek avstrijske tiskovne agencije APA in med drugim zapisal: Es gibt ausreichend Beweismittel, dass eine Bestechung stattgefunden hat, und das Ausschreibungsverfahren in Slowenien damit beeinflusst wurde, sagte Richterin Zöllner in ihrer Urteilsbegründung.« V prevodu: »Obstaja dovolj dokazov, da je prišlo do podkupovanja, ki je vplivalo na razpisne postopke v Sloveniji, je dejala sodnica Zöllner v obrazložitvi razsodbe. Tudi Der Standard, navaja pritožnik, ni omenil, da »ni dvoma, da so bili slovenski politiki podkupljeni«. Navaja tudi zapis iz Mladine (12. april 2013): »Der Senat ist der Meinung, dass eine Bestechung stattgefunden hat und dass das Ausschreibungsverfahren in Slowenien beeinflusst wurde.« Ob izreku sodbe v primeru Patria na Dunaju sta bila, še navaja pritožnik, prisotna dva avstrijska novinarja, dopisnik avstrijske tiskovne agencije Štefan Vospernik in graški novinar Herwig g. Holler. Ker je bilo snemanje prepovedano, sta si sodničine besede zapisovala. Oba sta po zapisu v Mladini slišala iste besede v sodbi, /…/ in sicer da senat sodišča meni, »da je prišlo do podkupovanja in da se je vplivalo na razpisni postopek v Sloveniji«. Po mnenju pritožnika navedeno neizpodbitno dokazuje, da sodnica ni nikoli dejala, da »ni dvoma, slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie«.

S. S. in G. G. naj bi kršila 1. člen kodeksa, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, svoje napake, četudi nenamerne, pa priznati in popraviti, s tem, da sta 5. aprila 2013 na spletni strani 24ur.com članek naslovila »Sodnica: Slovenski politiki so bili podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie«. 1. člen naj bi kršila, ker pred objavo nista preverila točnosti zbranih informacij. 2. člen, ki določa, da se mora novinar izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, naj bi tako kot vsi drugi navedeni novinarji kršila, ker da »objava izmišljene izjave je milo rečeno nekorektno predstavljanje podatkov«. 11. člen, ki določa, da sta plagiatorstvo in ponarejanje dokumentov nedopustna, naj bi tako kot vsi drugi navedeni novinarji kršila, ker da »zapis in objava izmišljene izjave pomenita ponarejanje«. 25. člen, po katerem je nedopustno prepletati ali združevati novinarska in oglaševalska ali politično propagandna besedila, nedopustni pa so tudi hibridi med politično propagandnimi in novinarskimi vsebinami, naj bi kršila, ker sta kot vsi drugi novinarji, navedeni v pritožbi, sledila »politično propagandnim namenom ustvariti vtis »podkupljenih politikov v Sloveniji«, ki naj bi razpis zaradi podkupnin v Sloveniji tudi dejansko, sedaj podkrepljeno z izmišljeno izjavo sodnice Zöllnerjeve, priredili.«

S. S. in Gregor Gruber na pritožbo nista odgovorila. V primerih, ko identiteta novinarja ni znana, NČR odgovornost pripiše odgovornemu uredniku/urednici, ki je v tem primeru odgovorila razsodišču. Barbara Repovž, odgovorna urednica 24ur.com, je v odgovoru navedla, da so v članku http://www.24ur.com/novice/svet/v-avstriji-pricakujejo-izrek-sodbe-v-zadevi-patria.html napačno poročali, da je avstrijska sodnica v razlagi sodbe v zadevi Patria dne 5. 4. 2013 povedala, da so bili slovenski politiki podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie. »Ker v uredništvu nismo imeli svojega novinarja na obravnavi, se je novinar 24ur.com Gregor Gruber, ki je popoldne pisal o omenjeni temi, zanašal na poročanje časnika Delo in STA, ki sta bila v navedenem članku navedena tudi kot vira informacij,« je še zapisala Barbara Repovž in zatrdila, da so originalno novico na http://www.24ur.com/novice/svet/v-avstriji-pricakujejo-izrek-sodbe-v-zadevi-patria.html spremenili, ko se je izkazalo, da je bila informacija napačna, objavili pa so tudi popravek vesti (http://www.24ur.com/novice/slovenija/avstrijska-sodnica-ni-izjavila-da-so-bili-slovenski-politiki-podkupljeni.html).

SKLEP:

S. S. (zanj Barbara Repovž) in Gregor Gruber nista kršila 1., 2., 11. in 25. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Razsodišče ugotavlja, da lahko o tem, kaj je sodnica izjavila v ustnem izreku sodbe, ki ga ni bilo dovoljeno snemati, sklepa zgolj na podlagi posrednih dokazil. Na znanje je vzelo zapis v Demokraciji (12. april 2013), po katerem naj bi jim tiskovna predstavnica sodišča Christina Salzborn po telefonu povedala, da ne držijo navedbe, da bi avstrijska sodnica med obrazložitvijo sodbe rekla, da so bili slovenski politiki podkupljeni, temveč le to, da obstaja verjetnost, da je bil v Sloveniji nekdo podkupljen. Pridobilo pa si je tudi odgovor PR dunajskega sodišča (s pomočjo dopisnika RTV SLO Lojzeta Kosa, ki je tudi poročal o razsodbi Riedlu), ki se glasi: »Ich habe nochmals mit Mag. Marion Zöllner Rücksprache gehalten, diese kann sich an den genauen Wortlaut der Urteilsbegründung nicht mehr erinnern, kann aber nicht ausschließen, dass der Begriff Entscheidungsträger gefallen ist. V prevodu: »Še enkrat sem govoril(a) z mag. Marion Zöllner. Ta se natančnega besedila obrazložitve ne more več spomniti, ne more pa izključiti, da je uporabila izraz odločevalci (ali nosilci odločitev, op. NČR).«

NČR na podlagi dokazil, ki jih ima na voljo, ugotavlja, da sodnica ni uporabila sintagme ‘slovenski politiki’. Hkrati ugotavlja, da je izraz odločevalci pomensko odprt. Da je sodnica uporabila prav ta izraz, je zatrdilo več novinarjev, pisnega dokaza, kaj je dejansko izjavila, pa ni.

Sklep, po katerem bi sodnica z izrazom odločevalci lahko imela v mislih politike, je glede na kontekst (vse, kar je povedala sodnica, obtožnico, v kateri so omenjena imena določenih politikov, in celotno dogajanje v zvezi z nakupom osemkolesnikov) razumen in logičen. Seveda pa sodnica, kot rečeno, dobesedno takšnega sklepa ni oblikovala. Ni torej izjavila, da so bili slovenski politiki podkupljeni, da so priredili razpis v korist Patrie. Kljub temu NČR glede na specifične okoliščine tega primera (pisnega dokazila o tem, kaj je rekla sodnica, še vedno ni na voljo; glede na celoten kontekst afere Patria, obtožnico, v kateri so bili omenjeni politiki, glede na to, da je bilo 5. aprila 2013 skrajno težko oz. nemogoče neposredno preveriti, kaj je sodnica v resnici rekla… ) meni, da novinarja nista kršila 1. člena. Tudi v tem primeru sta novinarja sporno trditev očitno oblikovala v dobri veri, da so kredibilni viri, dopisniki in novinarji, ki so osebno spremljali proces na Dunaju, poročali pravilno. Če je sodnica uporabila besedo odločevalci (kot rečeno, uporabo tega izraza je v svojem govoru dopustila), potem ta beseda lahko vključuje politike oz. ljudi s političnim vplivom, saj je jasno, da so samo ti lahko vplivali na razpis v korist Patrie. Po besedah Barbare Repovž se je novinar Gregor Gruber (drugega novinarja ne omenja) zanašal na poročanje Dela in STA, ki sodita med kredibilne vire. Sodnici torej na 24ur.com niso vede in hote pripisali neresnične navedbe. Napako so tudi popravili, ko so na podlagi tedaj dostopnih informacij ugotovili, da je napačna.

Kršila nista niti 2. člena kodeksa, saj nista imenovala nikogar, zato nista mogla biti osebno žaljiva, izjave pa si nista »izmislila« – upravičena sta lahko verjela, da je resnična. 11. člen govori o nedopustnosti plagiatorstva in ponarejanja dokumentov. Pritožnik ni z ničemer utemeljil, s čim oziroma kako naj bi novinarja zagrešila plagiatorstvo ali ponaredila kakšen dokument. Kršitve 11. člena zato razsodišče sploh ni ugotavljalo. Kršila nista niti 25. člena. Dokazov, da bi novinarja z navedbo, ki je zmotila pritožnika, združeval novinarsko in politično propagandno besedilo oziroma ustvarila v tem smislu hibridno besedilo, NČR ni našlo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.