Ivan Bolka proti novinarki Kristini Hacin in uredniku Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Vasja Jager, Mario Belovič, Alma M. Sedlar, Davorin Koron, Nada Ravter in Nina Jerman (člani), je na seji 18. decembra 2013 v primeru Ivan Bolka proti novinarki Kristini Hacin in uredniku Gregorju Trebušaku (Kanal A) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Urednik kodeksa ni kršil. Proti sta glasovala Davorin Koron in Gojko Bervar.

Primer: Ivan Bolka proti novinarki Kristini Hacin in uredniku Gregorju Trebušaku (Kanal A)

Ivan Bolka je na Novinarsko častno razsodišče (NČR) naslovil pritožbo, v kateri novinarki Kanala A Kristini Hacin in odgovornemu uredniku Gregorju Trebušaku očita kršitev 1. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Na Kanalu A je bila 6. aprila 2013 v okviru oddaje Svet: Povečava objavljena oddaja, ki obravnava primere gradenj na črno, torej brez ustreznih dovoljenj. Novinarka Kristina Hacin je pripravila prispevek o objektu v lasti Tomaža Plevela, ki je trdil, da mu pristojne institucije v objektu ne dovolijo odpreti trgovine. V resnici pa je gradbeno dovoljenje izdano samo za objekt za kmetijske namene (za shrambo kmetijskih pridelkov in kmetijske mehanizacije), pravi pritožnik. Stavba, ki jo je zgradil Tomaž Plevel, pa ni v skladu z dovoljenjem, prirejena je za trgovske dejavnosti, dodaja pritožnik. Novinarka naj bi tako prekršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam).

Novinarka je v prispevku trdila, da je pristojnim organom (inšpekcijski službi) poslala vprašanja in da do 5. aprila ni prejela njihovih odgovorov. Pritožnik pravi, da je pri gradbeni inšpekciji preveril, ali so prejeli vprašanja novinarke glede omenjenega objekta. Odgovorili so mu, da takšnih vprašanj ni bilo. Torej naj bi novinarka prekršila 3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo).

Pritožnik Ivan Bolka še dodaja, da je na Kanalu A (tudi v soočenju z urednikom Trebušakom) zahteval popravek omenjenega, vendar so mu ga zavrnili.

Novinarka je na obtožbe odgovorila in jih zanika. Kot pojasnjuje, je 2. aprila za oddajo Povečava s Tomažem Plevelom posnela pogovor o njegovi izkušnji, ko je za svojo nepremičnino večkrat dobil gradbeno dovoljenje in ga zaradi medsosedskih sporov tudi večkrat izgubil. To je razvidno iz dokumentacije, ki ji jo je pokazal.

Novinarka priznava, da gradbeni inšpekciji res ni poslala vprašanj glede omenjenega objekta. 2. aprila pa je zaprosila za pogovor z glavno inšpektorico ali s katerimkoli inšpektorjem pred kamero, zatrjuje. Odgovorili so ji, da odgovarjajo le prek elektronske pošte in da pred kamero ne bodo odgovarjali.

Oddaja Sveta Povečava je pomenila prikaz različnih vidikov črnih gradenj, nikakor pa ne reševanja medsosedskih sporov, pojasnjuje novinarka. Kot dodaja, je seznanjena, da je pritožnik Bolka pri pritožbah zoper gradbeno dovoljenje za omenjeni objekt svetoval neposredni Plevelovi sosedi.

Gregor Trebušak na očitke pritožnika ni odgovoril.

SKLEP:

Novinarka Kristina Hacin je kršila 1. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršila 3. člena kodeksa, odgovorni urednik Gregor Trebušak ni kršil 1. in 3. člena kodeksa.

Obrazložitev:

Kristina Hacin je kršila 1. člen, po katerem mora novinar preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam, svoje napake — četudi nenamerne — mora priznati in popraviti. Novinarka je v prispevku zatrdila, da bi morala “na tem mestu” že zdavnaj stati kmetijska trgovina in da je objekt, o katerem je govora v prispevku, črna gradnja zato, ker investitor ni vgradil manjših oken (kot so bila predvidena v načrtu oziroma gradbenem dovoljenju), temveč večja. Tomaž Plevel naj bi bil zato žrtev počasnega delovanja pristojnih organov. Novinarka ni preučila in preverila zbranih informacij, sicer bi zlahka ugotovila, da je Plevel gradbeno dovoljenje, s katerim je razpolagala, dobil za objekt, katerega pritličje lahko uporablja za kmetijske namene (shrambo kmetijskih pridelkov in kmetijske mehanizacije) in ne za trgovsko dejavnost.

NČR ugotavlja, da v prispevku ni informacij, ki bi vsebovale hude obtožbe. Novinarka je skušala pred kamero dobiti katerega od inšpektorjev, vendar na inšpektoratu na to niso pristali. Čeprav je imela novinarka še druge poti do sogovornikov (na inšpektoratu so ji ponudili možnost prek elektronske pošte), 3. člena kodeksa ni prekršila, saj, kot rečeno, v prispevku ni hudih obdolžitev na račun katerega od vpletenih. Kodeksa tako ni kršil niti urednik Trebušak.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. januarja 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča