Matjaž Rakovec proti Vesni Vuković in Katji Svenšek (Dnevnik)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Mario Belovič, Vasja Jager in Alma M. Sedlar (člani), je na seji 18. decembra 2013 v primeru Matjaž Rakovec proti Vesni Vuković in Katji Svenšek (Dnevnik) ugotovilo, da novinarki nista kršili Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Matjaž Rakovec proti Vesni Vuković in Katji Svenšek (Dnevnik)

Nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec novinarkama Dnevnika Vesni Vuković in Katji Svenšek očita, da sta v članku »Draga za slehernika, nizkocenovnik za elito«, objavljenem v časopisu Dnevnik, dne 25. 4. 2013 kršili 2., 3. in 12. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).

2. člen kodeksa (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) naj bi po navedbah pritožnika novinarki storili s tem, da sta v članku, ki govori o nakupu letalskih vozovnic Matjaža Rakovca (takrat predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, v nadaljevanju ZT) in njegovih družinskih članov pri Adrii Airways (v nadaljevanju AA), le tega »predstavili kot predsednika uprave družbe v večinski lasti države, ki se je okoristil na račun druge družbe v državni lasti.« 3. člen kodeksa (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti) naj bi novinarki kršili ob pridobivanju odziva na očitke o ugodnih letalskih vozovnicah, ki jih je Rakovec prejel od AA. »Novinarki sta sicer na ZT naslovili vprašanja , ki pa so vsebovala predpostavko pritrdilnega odgovora. Vprašanja so bila v primerjavi s kasneje objavljenimi podatki v članku splošna, pritožniku pa niso omogočila, da se izjasni o konkretni destinaciji…,« trdi Rakovec. Pritožnik poudarja, da so se vprašanja, posredovana na ZT, nanašala nanj kot na predsednika uprave, pri čemer je bilo v odgovoru pojasnjeno, da kot predsednik uprave ni koristil uslug AA. Ob tem pritožnik navaja, da ni storil ničesar moralno-etično spornega. Priznava, da je podal povpraševanje za letalsko karto, a to ne v funkciji predsednika uprave ZT, saj je šlo za zasebna in ne službena potovanja. Vprašanja upravičenosti cene za letalske vozovnice, ki jo je ponudila AA, pa je po mnenju Rakovca vprašanje, ki se tiče poslovne politike AA. 12 člen kodeksa (Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.) naj bi novinarki kršili s tem, ker so bili v prispevku objavljeni osebni podatki pritožnika, ki da so bili očitno nezakonito pridobljeni. Podatki za članek, ki sta jih novinarki črpali iz interne revizije, opravljene v AA, niso javno dostopni. S tem je po mnenju Rakovca prišlo do posega v območje varovanih osebnih podatkov in t. i. pričakovane zasebnosti pritožnika in njegovih družinskih članov.

Novinarki sta na pritožbo odgovorili in očitke v celoti zavračata. Pojasnjujeta, da sta v zgodbi obravnavali gospodarske subjekte in odgovorne osebe, pri katerih obstaja močan javni interes. Vsebina članka se po njunih navedbah nanaša na družbo v večinski lasti države, ki je po ugotovitvah interne revizije posameznikom prodajala letalske vozovnice po posebnih pogojih, za katere ni bilo podlage v internih aktih družbe. Ob tem poudarjata, da sta v članek vključili javne osebnosti; o več sto posameznikih, za katere v interni reviziji tudi ni bilo ugotovljenih razlogov, ki bi opravičili ugodnejše cene letalskih vozovnic, a ti niso povezani z državo oziroma z državnimi družbami in kjer bi bil javni interes objave podatkov tako vprašljiv, pa Dnevnik nikoli ni poročal.

Novinarki očitano kršitev 2. člena kodeksa zavračata z argumentom, da sta z objavo želeli osvetliti ozadje morebitne zlorabe funkcije predsednika uprave družbe v večinski lasti države v zasebne namene, njuno podajanje informacij v članku pa da »nikakor ni bilo nekorektno in tudi ne žaljivo.«

Tudi očitano kršitev 3. člena kodeksa novinarki zavračata; to, da Matjažu Rakovcu ni bila dana možnost, da bi se na informacije, predstavljene v članku, odzval, pa da ne drži. Vprašanja, ki sta jih dan pred objavo članka poslali na ZT, niso bila splošne narave, trdita novinarki, saj sta v njih Rakovca konkretno vprašali: »Ali ste kot predsednik uprave ZT koristili cenejše letalske vozovnice AA skupaj s člani svoje družine?« Odgovore, ki sta jih prejeli od ZT, sta naslednji dan objavili v članku. Zaradi objavljene netočnosti, da je Rakovec z družino letel na islandsko letališče Siglufjordur, so na spletni strani Dnevnika nemudoma objavili popravek, naslednji dan pa tudi v tiskani izdaji. Tudi omenjena napačna navedba destinacije po mnenju novinark »nikakor ne spremeni dejstva, da je gospod Rakovec skupaj s člani družine na seznamu koristnikov sporno podeljenih letalskih vozovnic.« Navedba Rakovca, da so se vprašanja novinark nanašala nanj kot na predsednika uprave in ne nanj zasebno, ne vzdrži tudi zato, trdita novinarki, ker je iz vprašanj, ki jih prilagata odgovoru na pritožbo, razvidno, do so ju zanimali njegovi leti skupaj z s člani družine, torej zasebni leti.

Očitano kršitev 12. člena kodeksa novinarki zavračata z navedbo, da sta podatke pridobili iz interne revizije AA, to pa pridobili od svojih virov. Pri tem nikakor ni šlo za nedovoljen način zbiranja podatkov. V komunikaciji z vpletenim sta se vedno predstavljali kot novinarki Dnevnika in nista uporabljali prikritih metod pridobivanja podatkov, kot je skrivno snemanje, ali drugih metod, ki jih NČR, v svojem pojasnilu z dne 20. 5. 2012, opredeljuje kot nedovoljene načine zbiranja podatkov. Ob tem poudarjata, da bi bila prepoved objavljanja na legalen način in v skladu s kodeksom pridobljenih podatkov, ki pa so označeni z eno od stopenj zaupnosti, nevaren precedens, ki bi novinarjem onemogočil objavljanje takšnih informacij, četudi je njihove razkritje še kako v javnem interesu. Novinarki navajata še, da podeljevanje cenejših letalskih vozovnic trenutno preiskujejo pristojna telesa državnega zbora, komisija za preprečevanje korupcije in organi pregona.

SKLEP:

Novinarki nista kršili 2., 3. in 12. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da novinarki nista kršili 2. člena kodeksa, ker je iz objavljenega članka razvidno, da novinarki o Matjažu Rakovcu nista pisali na osebno žaljiv način. Takšen način pisanja v objavljenem članku ni bil ugotovljen, saj novinarki pišete le o domnevnih zlorabah položaja Matjaža Rakovca, ki je kot takratni predsednik uprave državnega podjetja zase in za člane svoje družine na domnevno sporen način prišel do zelo ugodnih letalskih vozovnic, ki mu jih je omogočilo drugo državno podjetje. Pri teh navedbah ni uporabljena žaljiva oznaka ne zanj ne za njegovo družino. Samo pisanje o takšnih spornih praksah v državnih podjetjih, ki so bile potrjene pred drugimi pristojnimi organi, nenazadnje tudi v sami interni reviziji AA, pa četudi je za obravnavano osebo morda boleče, še ni osebno žaljivo.

Novinarki nista kršili 3. člena kodeksa. Pred objavo članka sta se namreč korektno obrnili na ZT in prosili za odziv in pojasnila glede razkritij, ki jih je pokazala interna revizija, počakali na odgovor in ga tudi objavili, kot je to v dobri novinarski praksi zaželeno. Res je, da v svojih vprašanjih nista eksplicitno spraševali po zasebnih letih Matjaža Rakovca, a je to implicitno vsebovano v delu njunega vprašanja, ki govori o letih njegovih družinskih članov. G. Rakovcu in PR službi ZT bi iz tega moralo biti jasno, da novinarki zanimajo tudi zasebni, ne pa le formalno službeni leti, saj člani Rakovčeve družine niso del vodstva ali zaposlenih na ZT. Poleg tega sta imela g. Rakovec in PR služba ZT – četudi ni bilo eksplicitno vprašano – vso možnost, da v svojih odgovorih pojasnijo tudi domnevno sporni nakup letalskih vozovnic za njegove zasebne poti in članov njegove družine, a tega iz neznanega razloga niso storili.

Tudi 12. člena kodeksa novinarki nista kršili. Uporaba podatkov iz interne revizije, ki jih vsebinsko ne zavrača niti g. Rakovec, z vidika kodeksa ni sporna. Kot je očitno, gre za verodostojno revizijo; niti pri njenem pridobivanju niti pri pridobivanju drugih, za članek relevantnih podatkov pa niso bile uporabljene nedovoljene metode, kot jih opredeljuje kodeks. Ob tem se NČR povsem strinja z navedbo novinark, da bi bila obsodba objavljanja na legalen način in v skladu s kodeksom pridobljenih podatkov nevaren precedens, ki bi novinarjem onemogočil objavljanje informacij, ki so v javnem interesu. Pri objavi članka, po oceni NČR, tudi ni prišlo do posega v območje varovanih osebnih podatkov in t. i. pričakovane zasebnosti pritožnika in njegovih družinskih članov. G. Rakovec, četudi leti zasebno, je bil takrat javna oseba, saj je vodil eno od največjih državnih podjetij, torej je njegovo delovanje nedvomno pod lupo javnega interesa. Objava prispevkov, ko obstaja sum, da se je kot javna oseba s svojo vodilno funkcijo v državnem podjetju zasebno okoristil, takšno korist pa je omogočil tudi družinskim članom, pa je nedvomno v javnem interesu. Pri omembi družinskih članov bi bilo z vidika kodeksa morebiti lahko sporno, če bi šlo za mladoletne osebe in bi bila objavljena tudi njihova imena. A to se v navedenem primeru ni zgodilo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 21. januarja 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča