25. 3. 2014

Arba Plus d.o.o. proti novinarki Dnevnika Mojci Pišek


Prispevek_Kreativni_razpisni_inzeniring.pdf


Prispevek_Le_eden_dovolj_dober.pdf


Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Uroš Gramc in Lea Širok (člani), je na seji 25. marca 2014 v primeru Arba Plus d.o.o. proti Mojci Pišek, novinarki Dnevnika, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.


Primer: Arba Plus d.o.o. proti novinarki Dnevnika Mojci Pišek

Arba Plus d.o.o., poslej pritožnica, očita novinarki, da je v prispevkih Kreativni razpisni inženiring in Le eden dovolj dober, objavljenih 1. 8. 2013 na strani Kultura v tiskani in spletni izdaji časnika Dnevnik, kršila 1., 2., 3., 4, 6. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej kodeksa). Po pritožnici so bile informacije v člankih netočne, nekorektne in predstavljene v žaljivem tonu, novinarka ni pridobila odziva pritožnice niti, ko je povzemala podatke s portala Supervizor in podatke Cankarjevega doma (poslej CD), poleg tega naj bi zamolčala informacije, ključne za razumevanje vsebine, pri objavi fotografij pa naj bi s podpisi potvarjala oziroma nakazovala na resničnost fotografij ter vsebine. Pritožnica navaja, da je novinarka naročniku (CD) zastavila vprašanja, iz katerih je moč razbrati, da je že razpolagala z nekimi informacijami, ker samo iz odgovorov nanje ne bi mogla sestaviti člankov, kakršna sta bila objavljena. Ker pritožnica vsebine vprašanj ne pozna, predlaga, da jih NČR pridobi od novinarke.

V članku

Le eden dovolj dober

naj bi novinarka kršila 1. člen kodeksa (Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam. Svoje napake – četudi nenamerne – mora priznati in popraviti. V tem primeru NČR lahko presodi, da novinar ni kršil kodeksa.) z neresničnimi navedbami, da:

– pritožničini prejemki iz Cankarjevega doma (poslej CD) močno presegajo prejemke konkurence;

– je pritožnica v letu 2012 ustvarila na račun CD prihodek v višini 1,000.000 evrov, v resnici pa je, tako pritožnica, od skupaj 4,994.862 evrov ustvarila z naročnikom CD le 361.326,38 evra ali 7 odstotkov v skupnem poslovanju;

– je pritožnica lahko pogosto cenejša od konkurence. Pritožnica kot dokaz neresnične trditve navede, da je na razpisu za stole v Linhartovi dvorani CD konkurirala, a je posel dobilo podjetje Hit Preless;

– lahko kratkim izvedbenim rokom in zahtevnosti dela v CD pogosto ceneje od konkurence zadosti le pritožnica. Po mnenju pritožnice ima ta trditev slabšalni pomen in nakazuje na njeno nepreverljivo poslovanje, četudi je pritožnica v zadnjih desetih letih od skupno ustvarjenih 40 milijonov evrov ustvarila s CD le 3 milijone ali 7,5 odstotka;

– je pritožnica večkrat sodelovala v postopkih oddaje javnih naročil, zoper katere se je neizbrani ponudnik trikrat uspešno pritožil na Državno revizijsko komisijo (poslej DRK). Pritožnica navaja, da je v postopku javnega naročila za obnovo stolov v Gallusovi dvorani, na katere se sklicuje novinarka, prvič konkurirala leta 2011 s podizvajalcem Stol&Stol. Takrat je neizbrani ponudnik Lesnina MG oprema d. d. vložil zahtevek za revizijo, ki je uspela zaradi nejasnosti v razpisni dokumentaciji. Na ponovljenem razpisu oktobra 2012 je pritožnica uspela, DRK ni ugodila reviziji, ki jo je zahteval neizbrani ponudnik Ocean d.o.o.;

– izvaja pritožnica večji gradbeni poseg v Linhartovi dvorani, kjer zamenjuje stole. To delo je namreč izvajalo podjetje Hit Preless;

– je pritožnica izvedla prenovo strojnih sistemov ter ohlajevalnih, ogrevalnih in prezračevalnih naprav, četudi ni bila izbrana v postopku javnega naročila, saj da se je, ker je bila ogrožena izvedba investicijskega načrta za leto 2012 in poraba denarja, ki ga je za ta del investicije zagotovilo ministrstvo za kulturo, Rotovnik obrnil na zanesljivega partnerja Arba Plus. Po mnenju pritožnice s to trditvijo novinarka nakazuje na njeno koruptivno vodenje poslov. Pritožnica navaja dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je bila preko javnih naročil res izbrana Lesnina MG s podizvajalcem, ker pa ta svojega dela nista končala, ga je na prošnjo direktorja CD končala pritožnica v dogovorjenem roku in ob zahtevani kvaliteti.

– ima pritožnica direktorja, čeprav ima že od 21. 7. 2011 direktorico. O tem bi se lahko prepričala v Poslovnem registru Slovenije na portalu AJPES in na Supervizorju.

Novinarka naj bi kršila 2. člen (Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.), ker ni pridobila odziva pritožnice ob trditvah, da:

– njeni prejemki iz CD močno presegajo prejemke konkurence in da je s CD ustvarila v letu 2012 za 1 milijon dohodka;

– je pridobila posel obnove stolov v Linhartovi dvorani;

– je pritožnica izvedla prenovo strojnih sistemov ter ohlajevalnih, ogrevalnih in prezračevalnih naprav, četudi ni bila na razpisu;

– ima pritožnica direktorja, čeprav ima že od 21. 7. 2011 direktorico;

– izvaja pritožnica večji gradbeni poseg v Linhartovi dvorani, kjer zamenjuje stole. To delo je namreč izvajalo podjetje Hit Preless.

Novinarka naj bi kršila 4. člen (Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.), ker obravnavane teme ni predstavila v celoti, in s trditvijo, da je pritožnica lahko pogosto cenejša od konkurence, saj da je zamolčala ključne informacije.

Novinarka naj bi kršila 6. člen (Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacije.), ker sta informaciji, da lahko kratkim izvedbenim rokom in zahtevnosti dela v CD pogosto ceneje od konkurence zadosti le pritožnica in da je pritožnica v zadnjih 10 letih s posli v CD zaslužila 3 milijone, nepreverjeni, zanju pa tudi ni navedla vira.

V članku

Kreativni razpisni inženiring

naj bi novinarka kršila 1., 2., 3. (Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče. Enako mora storiti tudi, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov. Če novinar odziva ni mogel pridobiti, mora to javnosti pojasniti.) in 10. člen kodeksa (Montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Primerno mora biti označena tudi simbolna ali arhivska slika.). Očitane kršitve naj bi zagrešila s trditvijo v uvodu, da pristojne institucije primerov korupcije pri javnih razpisih in javnem naročanju nikoli ne raziščejo ter da bo tako očitno ostalo tudi v primeru Arba Plus. S tem je po mnenju pritožnice novinarka nakazovala, da je prišla pritožnica do poslov, ki jih je opravila za CD, na sumljiv in koruptiven način, bralci pa si glede na pomanjkljive podatke niso mogli ustvariti prave slike o dejanskem stanju, saj jih je novinarka zamolčala oziroma jim jih ni predstavila. V Pismih bralcev je novinarkine trditve demantiral CD (http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/oskodovanja-davkoplacevalcev-pri­ zamenjavi-stolov-v-gd-zanesljivo-ni-bilo).

Dodatno naj bi kršila 10. člen z zapisanim »… Samo po sebi to ni nujno sporno, a pozornost pritegnejo okoliščine oddaje javnih naročil …«, s čimer je neutemeljeno, neresnično in zavajajoče navedla določena škodljiva dejstva, povezana s pritožnico, saj nakazuje na sum na korupcijo. Z naslovom in s podnaslovom je poskušala potvoriti vsebino, prav tako objavljene slike ne predstavljajo delavcev pritožnice, kakor bi bilo moč sklepati.

Novinarka je na očitke pritožnice odgovorila. Trdi, da prispevka, ki sta predmet pritožbe, temeljita na treh ključnih dejstvih, večinoma preverljivih v javno dostopnih evidencah, deloma pa kot vir služijo pogovori z vodstvom CD.

Po javno dostopnih evidencah je po višini prejetih nakazil pritožnica največji partner CD. 7. maja 2012 so v Dnevniku ob enem od razveljavljenih javnih naročil s strani DRK že razkrili, da vodstvo CD delo pritožnice odkrito predstavlja kot zelo kakovostno ter celo obžaluje, da »izjemno visokega ratinga« pritožnice pri javnih naročilih ne more upoštevati v obliki dodatnih točk. Javno naročilo CD je po trditvi novinarke vsaj v omenjenem primeru potekalo nepravilno na način, ki dopušča zaključek o prevladi subjektivnih kriterijev v korist pritožnice. Predstavitev navedenih dejstev je torej v javnem interesu, saj bi izkazano dobro mnenje CD o posameznem ponudniku utegnilo vplivati na izide javnih naročil, kar bi bilo v nasprotju s področno zakonodajo, ki temelji med drugim na načelu enakopravne obravnave ponudnikov. Prispevka ne navajata in ne sugerirata, da naj bi kakršnokoli nepravilnost zagrešilo ali sporno prakso izvajala pritožnica, pač pa se ukvarjata s postopanjem CD pri javnih naročilih, kjer se kot pomemben poslovni partner kaže pritožnica. Novinarka zavrača vse (domnevne) pritožničine insinuacije ter poskuse diskreditacije novinarke in medija.

Očitke kršitve 1. člena zavrača z utemeljitvijo, da so informacije točne, za napačne pa je objavila popravek z opravičilom, četudi napačne informacije po njenem ne vplivajo bistveno na ključne ugotovitve prispevkov.
2. člena, pravi, ni kršila, saj da podatkov ne predstavlja nekorektno ali osebno žaljivo, 3. člena ni kršila, ker prispevka ne vsebujeta nobene hude obtožbe, 4. člena ni kršila, saj da ni zamolčala informacij, ključnih za razumevanje teme, hkrati pa pritožnica takih informacij v svoji pritožbi ne navaja, 6. člena ni kršila, saj so viri v prispevku navedeni, 10. člena pa ne, ker naslovi in fotografija ne potvarjajo vsebine.

Očitek, da je v članku

Le eden dovolj dober

pavšalno in ‘škodljivo’ navajala zavajajoča dejstva in neresnične podatke o pritožnici, zavrne, saj po podatkih Supervizorja, ki je v prispevku dosledno naveden kot vir, prejemki pritožnice iz CD močno presegajo prejemke konkurence. Podatek je resničen, zato ni kršen 1. člen, ker podatkov ne predstavlja nekorektno ali osebno žaljivo, pa tudi ne 2. člen. Imen konkurence ne navaja, ker niso bistvena, saj je fokus prispevka poslovni odnos med CD in pritožnico, zato tudi s tem ni kršila kodeksa.

Priznava, da je podatek, da je pritožnica prejela v letu 2012 od CD za milijon nakazil, netočen, a ga je popravila v objavljenem popravku ter se opravičila. Pojasni, da je prišlo do napake zaradi časovnega zamika pri prikazu popolnih podatkov v bazi podatkov (Supervizor) in da podatek o višini prejetih nakazil v ničemer ne vpliva na bistvene ugotovitve prispevka. Zavrača očitek kršitve 3. člena, saj pritožnici ne pripisuje nobenih nepravilnosti pri poslovanju s CD.

Navaja celotno sporno poved, saj jo pritožnica z delnim citiranjem jemlje iz konteksta: »Kratkim izvedbenim rokom in zahtevnosti dela v dvoranah CD lahko pogosto ceneje od konkurence zadosti podjetje Arba Plus.« Opozarja na pritožničino netočno citiranje v pritožbi, kjer je pritožnica pred »podjetje Arba Plus« dodala besedico »le«, kar spremeni bistvo. Iz dejanske povedi je jasno, da Arba Plus zadosti vsem kriterijem, zato je pogosto uspešna pri javnih naročilih CD, ne pa, da je Arba Plus najpogostejše ali celo edino uspešno podjetje pri javnih naročilih CD. Trditev je torej točna, hkrati pa ne zamolči informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme, saj iz pritožbe ni jasno, katere naj bi take informacije bile. Novinarka zato meni, da ni kršila ne 1. in ne 4. člena kodeksa. Za pritožničino oceno o »slabšalni konotaciji« meni, da je subjektivna oziroma brez podlage. Nasprotno meni, da problematizirana trditev prikazuje pritožnico v pozitivni luči, saj je kakovostno, hitro in cenovno ugodno delo zaželeno. Glede na to, da je kot ključni vir prispevka navedla Supervizor, zavrača tudi očitek kršitve 6. člena.

Novinarka je prepričana, da z navedbami, da je pritožnica največji prejemnik nakazil iz CD, da CD podaja izjave, ki nakazujejo na možno favoriziranje pritožnice ter da so pri javnih naročilih CD prisotne nepravilnosti, ni kršila 4. člena, saj pritožnica ne navaja informacij, ključnih za razumevanje ali izpodbijanje teme, 2. člena pa ne, ker podatkov ne predstavlja nekorektno ali osebno žaljivo.

Netočen podatek, da je pritožnica večkrat sodelovala v postopkih oddaje javnih naročil, zoper katere se je neizbrani prijavitelj trikrat uspešno pritožil pri DRK, je popravila v popravku z opravičilom in natančnejšim pojasnilom. Glede 2. člena kodeksa meni, da ga ni kršila, saj da gre pri informaciji za podajanje dejstev, ne pa za obtožbe, na katere bi se morala pritožnica odzvati.

Glede podatkov o prenovi strojnih sistemov in ohlajevalnih, ogrevalnih in prezračevalnih naprav meni, da ni kršila 1. člena kodeksa, saj jih je črpala iz pojasnil direktorja CD Mitje Rotovnika, ki ga v prispevku tudi citira, 2. člena pa naj ne bi kršila, ker te informacije ne vsebujejo za pritožnico nobenih obtožb.

Namesto o direktorici govori direktor CD o direktorju, novinarka pa ga v citiranju, pravi, namenoma ne popravlja. Za samo vsebino in ključne ugotovitve prispevka ni pomembno, ali podjetje vodi direktor ali direktorica, zato meni, da ni kršila 1. člena kodeksa, ker pa to ni huda obtožba, tudi ni kršila 2. člena kodeksa.

Napačno zapisane podatke, kdo trenutno izvaja dela v Linhartovi dvorani, je popravila v objavljenem Popravku z opravičilom ter navedla, pri katerih naročilih je bilo v zadnjem času dejansko uspešna pritožnica, a tudi podatek, katera dela in v kateri od dvoran trenutno izvaja pritožnica, ne vpliva na ključna dejstva prispevka. Ker tudi v tem ni obtožb, novinarka ni kršila 2. člena kodeksa.

Članek

Kreativni razpisni inženiring

je komentar, ki izraža novinarkina osebna stališča do obravnavane problematike, pri tem pa je, pravi, dosledno upoštevala dejstva. Njen komentar ima tri sklepe: zaposleni v javnem zavodu (CD) za napake ne odgovarjajo, javni razpisi in javna naročila so področje velikih sistemskih nepravilnosti, institucije nadzora svoje funkcije ne opravljajo dosledno.
Ker jo pritožnica netočno citira, prepiše svojo poved natančno: »To poraja novo vprašanje, prav tako vezano na javni sektor – pristojne institucije mnogih primerov suma korupcije pri razpisih in javnem naročanju nikoli ne raziščejo. Tako bo očitno ostalo tudi v primeru CD in Arba Plus.«

Komentar se vsebinsko navezuje na prispevek in ne podaja nobenih »neutemeljenih, neresničnih in zavajajočih« ali »škodljivih« dejstev. Navedbe v komentarju so točne, niso nekorektne ali osebno žaljive, odzivi pa so bili ustrezno zbrani in predstavljeni, torej ni kršila 1., 2. ali 3. člena kodeksa. Predmet komentarja je postopanje CD pri oddaji javnih naročil, pri čemer besedilo med drugim odpira vprašanje, ali so pri tem prisotni elementi koruptivnega ravnanja. Komentar do tega vprašanja ne zavzema stališča in k preverbi sumov korupcije jasno kliče pristojne institucije. Iz navedb v članku ali komentarju ni mogoče priti do sklepov, da naj bi pritožnica »na sumljiv in koruptiven način prišla do poslov«, kakor beremo v pritožbi. Morebitno nepravilno ali kakorkoli sporno postopanje ni pripisano pritožnici, pač pa je kot akter morebitnih nepravilnosti jasno izpostavljen izvajalec naročil (CD), v primeru da enega od ponudnikov obravnava drugače kot druge. Prav tako ni kršila 10. člena, saj z naslovom in podnaslovom ne potvarja vsebine. Komentar namreč podnaslova nima, ima pa naslov (Kreativni razpisni inženiring) in rubrični nadnaslov Golo dejstvo (naslov stalne komentatorske rubrike na kulturnih straneh).

Podpis pod fotografijo ne sugerira ali sporoča, da fotografija predstavlja delavce pritožnice. Na željo pritožnice so to pojasnili tudi v uredniškem pojasnilu ob popravku. Fotografija služi kot ilustrativno gradivo, prikazuje pa dvorano med potekom obnovitvenih del, vprašanje, čigavi delavci so na fotografiji, je v resnici brezpredmetno. Kot avtorica je za tiskano izdajo dodala eno fotografijo, spletno različico prispevka pa je s fotografskim gradivom opremila spletna redakcija.

SKLEP:

V članku Le eden dovolj dober je novinarka kršila 1. člen kodeksa, ni pa kršila 2., 3., 4. in 6. člena, v članku Kreativni razpisni inženiring pa je kršila 3. člen kodeksa, ni pa kršila 1., 2. in 10. člena.

Obrazložitev:

NČR je ugotovilo, da je novinarka v članku Le eden dovolj dober kršila 1. člen kodeksa, ker je objavila nepreverjene informacije. Neresnična je informacija, da naj bi pritožnica v letu 2012 ustvarila na račun CD prihodek v višini 1.000.000 evrov, v resnici pa ga je le 361.326,38 evra ali 7 odstotkov v skupnem poslovanju. Neresnična je informacija, da obnavlja pritožnica stole v Linhartovi dvorani CD, čeprav je dobilo ta posel podjetje Hit Preless s podizvajalci. Neresnična je tudi informacija, da je pritožnica večkrat sodelovala v postopkih oddaje javnih naročil, zoper katere se je neizbrani ponudnik trikrat uspešno pritožil na DRK, čeprav je pritožnik uspel na DRK le enkrat, pa še takrat zaradi nejasnosti v razpisni dokumentaciji. Neresnična je po pritožnici tudi informacija, da je pritožnica izvedla v CD prenovo strojnih sistemov ter ohlajevalnih, ogrevalnih in prezračevalnih naprav, četudi ni bila izbrana v postopku javnega naročila, vendar je NČR ni prepoznalo kot neresnično, saj pritožnica res ni bila izbrana preko javnih naročil, je pa delo dokončala, ker ga ni bil sposoben opraviti izbrani izvajalec.
Medijska hiša oziroma novinarka Mojca Pišek je sicer dne 6. 8. 2013 na zahtevo pritožnice objavila popravek v zvezi s člankom »Le eden dovolj dober«, vendar po mnenju pritožnice ni navedla vseh za presojo relevantnih dejstev, ki ji jih je pritožnica posredovala in s katerimi bi dobili bralci pravo sliko o vsebini prispevka. Katera so ta dejstva, pritožnica ne navaja. Novinarka je v popravku popravila svoje napačne trditve, in sicer neresnično trditev o višini zaslužka pritožnice na račun CD, četudi spet ni objavila pravega podatka, neresnično trditev, da se je neizbrani pritožnik trikrat uspešno pritožil na DRK, in neresnično trditev, da pritožnica izvaja večji gradbeni poseg v Linhartovi dvorani. Za te neresnične trditve se je opravičila, uredništvo pa se je opravičilo, ker slike, na kateri niso pritožničini delavci, ni označilo kot arhivsko, kar bi bila kršitev 10. člena. NČR meni, da je novinarka 1. člen kršila kljub poznejšemu popravku in opravičilu. NČR se lahko odloči, da novinarja, ki je storjene napake popravil in se zanje opravičil, oprosti kršitve 1. člena, vendar je v tem primeru ocenilo, da je napak preveč in da niso bile vse korektno popravljene. Poleg tega so bile napačne informacije bistvene za razumevanje članka in preverljive na Ajpesu in Supervizorju.

Novinarka pa ni kršila 10. člena kodeksa, ker je ob članek uvrstila sliko, ki ne predstavlja delavcev pritožnice, ne da bi sliko označila kot simbolno ali arhivsko, ker slika ponazarja le neko delo, delavci na njej pa niso prepoznavni kot delavci pritožnice. Za neoznačitev slike se je opravičilo uredništvo.

NČR tudi ni prepoznalo kršitve 1. člena v zapisanem, da ima pritožnica direktorja, čeprav ima direktorico, saj je napačna informacija v citatu direktorja CD Mitje Rotovnika, poleg tega pa navedba spola ni ključna za članek.
Pritožnica pri vseh očitanih kršitvah kot avtomatsko dodaja tudi kršitev 2. člena, čeprav je zahteva po pridobitvi odziva vsebina 3. člena KNS, vendar NČR v zapisanih trditvah novinarke, četudi netočnih, ni ugotovilo ne nekorektnega in osebno žaljivega predstavljanja dejstev in ne hude obtožbe za pritožnico.
S trditvijo, da obnovo stolov v Linhartovi dvorani izvaja pritožnica, novinarka ni kršila 4. člena, saj ni zamolčala podatkov, ključnih za razumevanje, ampak je objavila napačen podatek, kar je kršitev 1. člena.
NČR ni pritrdilo pritožnici, da je novinarka kršila 4. člen, ker ni napisala, da je pritožnica dela za CD pridobila zakonito, saj novinarka ni trdila nasprotno.
Novinarka tudi ni kršila 6. člena kodeksa, saj je kot ključni vir prispevka navedla Supervizor.

Tudi s trditvijo, da lahko kratkim izvedbenim rokom in zahtevnosti dela v dvoranah CD pogosto ceneje od konkurence zadosti le podjetje Arba plus, novinarka ni kršila kodeksa. Novinarka namreč tudi ni zapisala »le Arba Plus«, ampak brez le (le je dodala v pritožbi pritožnica), kar spremeni pomen. Po presoji NČR trditev nima slabšalnega namena, ki ga pritožnica sicer pripisuje večini zapisanih trditev.

V članku Kreativni razpisni inženiring novinarka ni kršila 1. člena, ker ne navaja neresničnih dejstev, 2. člena ni kršila, ker dejstev ne predstavlja na nekorekten in senzacionalističen način, 10. člena ni kršila, ker ni potvarjala vsebine, je pa NČR prepoznalo kršitev 3. člena v trditvi, da pristojne inštitucije primerov korupcije pri javnih razpisih nikoli ne raziščejo ter da bo tako očitno ostalo tudi v primeru Arba Plus. Trditev vsekakor nakazuje na koruptivnost pritožnice, kar je huda obtožba, za kar bi morala pridobiti njen odziv. Novinarka sicer pravi, da koruptivnega ravnanja ni pripisovala pritožnici, ampak da je kot akter morebitnih nepravilnosti izpostavljen CD, vendar je v sporni trditvi nesporno navedena pritožnica.


Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeležence v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 25. marca 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb