Žarko Sajič proti novinarju Kanala A Mirku Mayerju

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Vasja Jager, Lea Širok, Davorin Koron, Nada Ravter in Nina Jerman (člani), je na seji 24. februarja 2014 v primeru Žarko Sajič proti novinarju Kanala A Mirku Mayerju ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Žarko Sajič proti novinarju Kanala A Mirku Mayerju

Uslužbenec Slovenske odškodninske družbe (Sod) Žarko Sajič novinarju Kanala A Mirku Mayerju očita, da je v prispevku, objavljenem 4. julija 2013 v oddaji Svet na Kanalu A, kršil 1., 2., 4., 10., 14. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Žarko Sajič pojasnjuje, da je po ukinitvi AUKN zaposlen pri Sodu, kjer bi lahko novinar dobil informacije glede njegovega dela v vlogi upravljalca kapitalskih naložb.

Novinar je po pritožnikovem mnenju kršil 1. člen kodeksa (novinar mora preverjati točnost zbranih informacij, morebitne napake pa priznati in popraviti), 2. člen (novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev) in 4. člen (novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme) s tem, da je v prispevku povedal: “Žarko Sajič, član komisije, ki bo posredno sodelovala tudi pri izboru novega prvega moža Luke, pa je njegov znanec že iz otroških let.”

Sajič zanika, da je kadarkoli doslej bil član kakšne komisije, ki bi posredno sodelovala pri izboru predsednika uprave Luke. Imenovanje in odpoklic članov uprave sta pristojnost in odgovornost nadzornega sveta Luke Koper in ne kakšne komisije pri upravljalcu naložbe, pojasnjuje Sajič. V telefonskem pogovoru je novinarju razložil, da z naložbo v Luki nima ničesar več in zanikal lobiranje v prid Gašparja Gašparja Mišiča. Te informacije je novinar zamolčal in celo navedel nasprotno, neresnično in nekorektno trditev. Vse bi lahko preveril pri Sodu, česar pa ni storil. Prav tako svojih navedb na zahtevo, ki sta jo na uredništvo Kanala A naslovila pritožnik in Sod, ni popravil, dodaja Sajič.

10. člen kodeksa (montaža, napovedi, naslovi in podnapisi ne smejo potvarjati vsebine) je po prepričanju pritožnika Sajiča novinar Mayer kršil s tem, da ga je (poleg lobista Draga Isajlovića) uvrstil v krog vplivnih ljudi, ki so naklonjeni Mišiču. Novinar je povedal: “Žarko Sajič, član komisije, ki bo posredno sodelovala tudi pri izboru novega prvega moža Luke, pa je njegov znanec že iz otroških let.” V TV prispevku sledi posnetek pritožnikovega obraza na skupščini Luke Kope julija 2012 z novinarjevimi besedami: “Žarko Žare Sajič, pomočnik uprave ukinjene državne AUKN, še lani med skupščino Luke Koper.” Sajič to razume, da ga novinar prikazuje v vlogi nekakšnega nelegalnega lobista za Mišiča, in ponovno poudarja, da ni v nikakršni komisiji ali celo v vlogi nadzornega sveta, ki bi lahko Mišiča pripeljala do funkcije predsednika uprave Luke. Posebnih pooblastil za odločanje in kadrovanje ni imel nikoli v 14 letih, kolikor se je ukvarjal z upravljanjem državnega premoženja, dodaja.

Kršitev 10. člena pritožnik vidi, kot pravi, tudi v iztrganem delu televizijskega posnetka in izjave Dagmar Komar (nekdanje predsednice uprave AUKN): “Gospod Sajič z nami nima prav nič, tako da v njegovem imenu ne nič govoriti.” Temu sledijo besede Mirka Mayerja: “Tako še decembra 2011 takrat prva dama državnih naložb, a že pol leta kasneje jo Žare Sajič kot njena uradna desna roka spremlja na državni Dars, Luko Koper in Splošno plovbo, danes pa je uradnik državnega Soda.” Sajič pojasnjuje, da je bil na AUKN zaposlen že od 29. novembra 2010.

Prispevek se nadaljuje s Sajičevim odgovorom na novinarjevo vprašanje o prijateljevanju z Mišičem, njegovi želji, da bi postal predsednik uprave Luke, in njegovim lobiranjem zanj. Objavljen je bil del odgovora: “… Sem pač v tej službi, ki bo na nek način o tem odločala vsaj posredno. Prijateljevanje. Ne vem, če je to prava beseda, jaz se z gospodom Mišičem že dolgo iz otroških časov, ampak to nikakor ne more vplivati na delo, ki ga tukaj opravljam oziroma zagovarjanje njegove kandidature.” Sajič ob tem poudarja, da je bil izrezan del njegove izjave, v kateri sam trdi, da za Mišiča ne lobira.

Pritožnik meni, da je bil 10. člen kodeksa kršen tudi s povezovanjem Sajiča, Mišiča in lobista Draga Isajlovića, in sicer pri ustanavljanju muzeja podvodnih dejavnosti v Piranu. Prepričan je, da je novinar s tem ustvarjal vtis lobiranja za Mišiča in tudi za Isajlovića.

Pritožnik meni, da je novinar kršil tudi 14. člen kodeksa (novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha – če oseba ne nasprotuje. Izjemoma sme novinar snemati, če bo tako prišel do informacij, ki so v interesu javnosti). Kot trdi, novinarju ni dal soglasja za zvočno snemanje in predvajanje posnetka, ki ga je opravil 4. 7. 2013. Nasprotno, da pogovor snema, ga ni obvestil. Novinar mu je samo omenil možnost citiranja svoje izjave, da ni lobiral za Gašparja Gašparja Mišiča, s čimer se je strinjal. Prav tako novinarju ni dal soglasja za montažo starih arhivskih posnetkov, dodaja.

17. člen kodeksa (novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti, razen če javni interes pretehta nad zasebnim) je po prepričanju pritožnika novinar kršil z objavo prispevka, s katerim posega v zasebnost. Kat pravi, sam ne sodi v kategorijo javnih osebnosti, saj nikoli ni imel posebnih pooblastil za odločanje.

Novinar Mirko Mayer na očitke pritožnika NČR ni odgovoril.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 4., 10., 14. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Z navedbo v prispevku “Žarko Sajič, član komisije, ki bo posredno sodelovala tudi pri izboru novega prvega moža Luke, pa je njegov znanec že iz otroških let,” novinar Mirko Mayer ni kršil 1. člena kodeksa. Katero komisijo je imel v mislih novinar, sicer ni jasno, vendar je dejal, da bo ta posredno sodelovala pri izboru novega prvega moža Luke Koper. Tega ne zanika niti pritožnik Sajić, ko novinarju v telefonskem pogovoru pove: “Sem pač v tej službi, ki bo na nek način o tem odločala vsaj posredno.” Sajič je namreč kot pooblaščenec zaposlen v družbi Sod, ki upravlja s kapitalskimi naložbami v državi.

2. člena kodeksa novinar ni kršil, saj v omenjenem citatu NČR ni prepoznalo osebno žaljivega predstavljanja podatkov in dejstev.

Čeprav sta imenovanje in odpoklic članov uprave v pristojnosti in odgovornosti nadzornega sveta, član katerega Sajič ni, glede na njegov položaj ni moč izključiti posrednega vpliva na odločanje, kar je, kot rečeno, Sajič sam priznal. Tako novinar ni kršil 4. člena, ko ni navedel pritožnikovih besed, da “z naložbo Luka Koper nimam ničesar več.” Novinar sicer v prispevku pove, da oba z Isajlovićem kategorično zanikata, da bi kakorkoli lobirala za Mišičevo kandidaturo.

NČR ugotavlja, da nekateri arhivski posnetki v prispevku niso potrebni za razumevanje novinarjevega sporočila, vendar vsebine ne potvarjajo. To velja tudi za vključitev izjave nekdanje predsednice uprave AUKN Dagmar Komar, ki (decembra 2011) pravi, da “gospod Sajič z nami nima prav nič …” Pritožnik pojasnjuje, da je bil na AUKN zaposlen že od konca novembra 2010. V kakšnem kontekstu je omenjene besede izrekla Dagmar Komar, razsodišču ni znano, vendar meni, da navedba v prispevku ne potvarja vsebine sporočila. Novinar torej ni kršil 10. člena kodeksa.

NČR iz pritožnikove utemeljitve pritožbe ne more razbrati, ali je novinarju izrecno prepovedal objavo svoje izjave, ko pravi, da ni podal soglasja za snemanje in predvajanje. K temu dodaja, da ga novinar ni opozoril, da izjavo snema. Toda novinar ga je povprašal, ali ga lahko citira, in Sajič je v to privolil. Novinar je to lahko razumel kot tihi pristanek na objavo, na kar bi, glede na naravo medija (televizije) Sajič moral računati. Poleg tega je pritožnik s svojo vlogo v državni službi javna osebnost. Novinar tako ni kršil 14. člena kodeksa.

Novinar tudi ni kršil 17. člena kodeksa. NČR ocenjuje, da glede na položaj pritožnika kot javne osebnosti ni bila prizadeta njegova pravica do zasebnosti in da novinarjev prispevek vanjo ne posega.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 18. marca 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča