Sebastjan Kroflič in sopodpisniki proti Mateju Praprotniku (Radio Slovenija)

Razsodba Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Vasja Jager, Nada Ravter, Mario Belovič, Nina Jerman, Jernej Rovšek in Lea Širok (člani), je na seji 17. junija 2014 v primeru Sebastjana Krofliča in sopodpisnikov Simone Rupar, Mojce Česnik, Petre Sitar, Sabine Fartelj, Mojce Vozel, Polone Krobat in Darinke Radoja (pritožniki) proti novinarju Radia Slovenija Mateju Praprotniku (novinar) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS).

Primer: Sebastjan Kroflič in sopodpisniki proti Mateju Praprotniku (Radio Slovenija)

Navedbe pritožnikov

Pritožniki menijo, da je novinar z oddajo Frekvenca X na Valu 202, ki je bila predvajana 30. 1. 2014, in spletnim člankom na podlagi te oddaje z naslovom Obvezno cepljenje škoduje zdravstvu, nasprotniki cepljenja pa vsem, širil nestrpnost in etiketiral ljudi glede na družbeni status in kršil profesionalna in etična merila novinarskega poročanja. 21. člen KNS (Spodbujanje k nasilju, širjenje sovraštva in nestrpnosti ter druge oblike sovražnega govora so nedopustni. Novinar jih ne sme dopustiti; če pa to ni mogoče, se mora nanje nemudoma odzvati oziroma jih obsoditi.) naj bi novinar kršil s sporočilom oddaje, da je necepljenje družbeno škodljivo in da so starši necepljenih otrok škodljivi za vso družbo, še posebej pa naj bi bila kršitev storjena z izjavo Bena Goldacreja, britanskega epidemoologa, ki je v oddaji dejal: »V družbi so ljudje, ki nikoli ne pomislijo na škodo, ki jo povzročajo v svojih lastnih kampanjah. Moramo se sprijazniti s tem, da taki nekonstruktivni ljudje lahko povzročijo škodo. Da lahko včasih s svojimi dejanji tudi ubijajo.«. 20. člen (Novinar se mora izogibati narodnostnim, rasnim, spolnim, starostnim, verskim, geografskim in drugim stereotipom ter podrobnostim, ki so povezane s spolnimi nagnjenji, invalidnostjo, fizičnim videzom, socialnim položajem ali drugimi osebnimi okoliščinami posameznikov in skupin.) naj bi bil prav tako kršen z izjavami omenjenega epidemiologa v oddaji, ki naj bi negativno etiketirale ljudi, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju. 24. člen KNS (Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti.) naj bi novinar kršil z nekaterimi objavami na Twitterju, ki so zadevale v oddaji obravnavano tematiko. Novinar naj bi kršil tudi 3. člen KNS, ker ni pridobil mnenja »necepljenih« ter 19. člen (Posebno obzirnost mora pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter pri prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih.), ker so oddajo poslušali tudi nekateri otroci, ki imajo posledice cepljenja in so bili ob poročanju prizadeti. Pritožniki so priložili še nekaj prilog, ki zadevajo spletno komunikacijo Bena Goldacreja in članke, ki govorijo o škodljivih posledicah cepljenj.

Odgovor pritožnika

Novinar je na obtožbo odgovoril. Zavrača vse očitke pritožnikov in trdi, da so obtožbe neutemeljene, neupravičene in absurdne. Glede očitka o širjenju sovraštva in nestrpnosti poudarja, da se je v intervjuju v oddaji dr. Ben Goldacre zavzel za prostovoljno odločanje o cepljenju. Ker meni, da to ni prevladujoče mnenje v slovenskih medijih, se mu je zdelo pomembno, da ga izpostavi. Podpisnike moti mnenje, da nasprotniki cepljenja povzročajo škodo, ko strašijo populacijo z domnevnimi povezavami med cepljenjem in nekaterimi boleznimi. Kritične trditve strokovnjaka nikakor ne morejo biti sovražni govor, tudi niso bile usmerjene proti določeni skupini. Strokovnjak, ki je za oddajo dal intervju, razmer v Slovenijo sploh ne pozna in se ne zavzema za obvezno cepljenje, ki v njegovi državi ni predpisano. Britanski strokovnjak ni govoril o starših, katerih otroci so trpeli zaradi posledic cepljenja, niti o starših, ki svojih otrok ne cepijo. Novinar zanika pristranost. Zatrjuje, da ni povezan ne s farmacevtsko industrijo ne z zdravniki in nima pri tem nobenega osebnega interesa. Prav tako ni povezan z nasprotniki cepljenja ali zagovorniki. Tviti, ki jih navajajo pritožniki, so po njegovem mnenju iztrgani iz konteksta, interpretirani zlonamerno in pomenijo poskus diskreditacije novinarja. V pritožbi so navedli le štiri od 8200 tvitov. Novinar je v odgovoru pojasnil kontekst in vsebino vseh štirih tvitov, ki so jih izpostavili pritožniki. Prepričan je, da je njegovo mnenje dovolj nevtralno in da ni vplivalo na samo poročanje. Glede očitka o premajhni obzirnost pri zbiranju informacij o otrocih, novinar navaja, da so otroci so res osrednja tema prispevka, saj je govor o obveznem cepljenju otrok, nikjer pa ne napada ne otrok ne staršev, ki jih ne želijo cepiti. Novinar meni, da pritožniki želijo le diskreditirati gosta in njega kot soavtorja prispevka ter da težko sprejemajo strokovno kritiko, zato so takšni napadi škodljivi vsaj za novinarstvo, če že ne za zdravje celotne populacije. Novinar je odgovoru priložil tudi odgovor odgovornega urednika Vala 202 Mirka Štularja, odgovor varuha pravic gledalcev in poslušalcev Lada Ambrožiča in vprašanja za gosta v oddaji v angleškem jeziku, ki jih je pripravil strokovni avtor dr. Nejc Jelen.

SKLEP:

Novinar ni kršil 3., 19., 20., 21. in 24. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Pritožba je po mnenju NČR neutemeljena. Kritičnih trditev o pomembnem družbenem vprašanju, kar razprave o posledicah cepljenja ali necepljenja ter o obveznem ali prostovoljnjem cepljenju nedvomno so, nikakor ni mogoče oceniti kot sovražni govor. Trditve niso bile usmerjene proti skupini, ki bi imele določeno skupno osebno okoliščino (kar je pogoj za sovražni govor) in tudi če jih je določena skupina tako razumela, jih je treba dovoljevati zaradi svobodne razprave o pomembnih družbenih vprašanjih. Dovoljene so tudi trditve, ki prizadenejo ali šokirajo določene posameznike ali skupino, če so izrečene v razpravah o za družbo pomembnih vprašanjih. To je v svojih odločbah o svobodi izražanja večkrat poudarilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Za pritožnike sporne trditve je v oddaji navedel tuji vabljeni strokovnjak. Ker po mnenju NČR niso sovražne in ne širijo nestrpnosti, se nanje novinar ni bil dolžan odzvati. Glede na navedeno ni utemeljen očitek o kršitvi 21. čelna KNS. Očitno neutemeljene so tudi trditve pritožnikov o širjenju stereotipov in o osebni vpletenosti novinarja (20. člen KNS). Novinar je prepričljivo pojasnil okoliščine in kontekste, v okviru katerih so nastali, po mnenju pritožnikov, sporni tviti. Ti po mnenju NČR niso razlog za njegovo izločitev iz poročanja o tej temi, saj ne pomenijo, da je bil novinar vpleten v dogajanje. NČR zato ni prepoznalo kršitve 24. člena KNS. Novinar in vabljeni strokovnjak v oddaji o vprašanjih cepljenja nista govorila ali omenjala posameznikov ali skupin, ki bi jih bilo mogoče identificirati, zato je navedba v pritožbi, da je novinar kršil 3. člen KNS, ker ni pridobil odziva prizadetih, očitno neutemeljena. Prav tako so neutemeljene trditve o neobzirnosti pri poročanju o otrocih (19. člen KNS), saj v oddaji niso bili izpostavljeni in niso sodelovali posamezni otroci, govorili so le o (ne)cepljenju otrok.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 1. julija 2014

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča