Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja proti novinarju Slovenskih novic Boštjanu Fonu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Davorin Koron, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 24. septembra 2014 v primeru Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja proti novinarju Slovenskih novic Boštjanu Fonu ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja proti novinarju Slovenskih novic Boštjanu Fonu

Društvi SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja ( v nadaljevanju Društvo SOS) se je pritožilo zaradi članka novinarja Slovenskih novic z naslovom Dvojčka izrablja kot živi ščit proti mož?, ki je bil objavljen 1. aprila 2014 v omenjenem časopisu. Očita mu kršitev 3. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

3. člen kodeksa (novinar mora pri objavljanju informacij ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, tudi v primeru, ko povzema hude obtožbe iz drugih medijev ali arhivov) je po prepričanju Društva SOS novinar kršil s tem, da je v članku navajal le enostranske izjave in hude obtožbe M. K. na račun svoje žene. Novinar je v naslovu sicer postavil vprašanje, ali mati dvojčka izrablja kot živi ščit proti možu, vendar pritožnik ugotavlja, da je z enostranskimi in pristranskimi izjavami M. K. novinar bralca navajal k določenemu sklepu. »Žena M.K., ki jo v članku brez njene vednosti in privolitve kleveta in obtožuje, namreč ni imela nobene možnosti, da bi povedala svojo plat zgodbe,« navajajo v Društvu SOS.
Po mnenju pritožnika je novinar kršil tudi 17. člen kodeksa (Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju zasebnosti v javnosti, poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes presega posameznikovega.) Čeprav novinar ni zapisal imen žene M. K. in obeh mladoletnih otrok, je po pritožnikovem prepričanju jasno, da je njihova identiteta v okolju, v katerem živijo, prepoznana. V Društvu SOS so prepričani, da gre za grob in neopravičljiv poseg v zasebnost žene in otrok, ki da ga je moč videti predvsem v luči nadaljevanja nasilja M. K. in neetično opravljenega novinarskega dela.

Novinar Boštjan Fon je na očitke Društva SOS odgovoril. Prepričan je, da 3. člena kodeksa ni kršil, saj je žena M. K. bivala v varni hiši. Če bi se ji približal, bi kršil zakonska določila, pojasnjuje. Kot dodaja, je njene podatke popolnoma zakril in tudi njenih fotografij, ki jih je imel sicer na voljo, v tekstu ni uporabil. Novinar priznava, da ni imel podlage za trditve, zato je v naslovu postavil vprašaj. Zavrača tudi očitek, da je s tekstom vodil bralce do enostranskih sklepov, češ da znajo bralci sami iz napisanega razbrati dejansko stanje. Obtožbe in klevete pa niso njegove trditve, odgovarja novinar, temveč prihajajo od M. K..

17. člena kodeksa ni kršil, je prepričan novinar, saj da ni objavil podatkov o ženi M. K., niti njenega imena ali imen otrok, prav tako ne njenih fotografij, ki da jih sicer sama lepi na splet. Prisluhnil je očetu, ki je ostal brez otrok, pravi v odgovoru. Kdo je prepoznal ženo in otroka in kdo ne, je relativno vprašanja, pravi novinar, prepričan, da do razkritja identitete soproge M. K. in posega v njeno zasebnost ni prišlo.

SKLEP:

Novinar Boštjan Fon je kršil 3. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinar v svojem članku opisuje dogajanje v družini zgolj po pripovedovanju M. K.. V tekstu, ki ga je razsodišču priložil pritožnik, so med drugim zapisane besede M. K., da so se odnosi začeli krhati zaradi težav z ženinimi dolgovi, ki da so pripeljali do obiska rubežnikov. M. K. pravi, da je žena dvakrat ostala brez službe in da je v zvezi s tem neuradno izvedel nekaj črnih podrobnosti. Omenja tudi, da je vstopala v hiše po vasi skupaj z otrokoma, »pa ne zato, da bi šla na obisk, temveč zaradi stvari, ki jih je počela …« »Pustil sem službo in ostajal doma ter spoznal, da mojo posvojenko (posvojenko iz prvega zakona M.K. – op. NČR) maltretira, izvaja celo fizično nasilje nad njo,« so domnevne besede M. K., ki jih je zapisal novinar.

NČR se strinja s pritožnikom, da novinar z omenjenimi enostranskimi in pristranskimi izjavami M. K. bralce vodi k določenemu sklepu. Ta se kljub postavljenemu vprašanju odraža v naslovu Dvojčka izrablja kot živi ščit proti možu?, kar je za mater huda obtožba. Novinar odziva nanje ni skušal pridobiti. Kot pojasnjuje, za to ni imel možnosti, saj žena M. K. biva v varni hiši, katere naslov je z zakonom varovana skrivnost in torej javnost do nje nima dostopa. NČR ugotavlja, da bi lahko novinar skušal dobiti odziv od osebe, ki biva v varni hiši, prek ustreznih institucij. Tega ni storil, zato je kršil 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinar je kršil 17. člen kodeksa, saj je posredno posegel v zasebnost žene M. K. in otrok. Njihovih imen sicer ni razkril, z objavo polnega imena svojega sogovornika, njegovih fotografij, kraja bivanja družine in nekaterih družinskih podrobnosti pa je dovolj široki javnosti razkril identiteto žene in otrok. NČR ugotavlja, da pri tem javni interes ne presega posameznikove pravice do zasebnosti.