Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jernej Rovšek, Nina Jerman in Uroš Gramc (člani), je na seji 27. januarja 2015 v primeru Ida Vindiš Belšak proti Jožetu Šmigocu, Štajerski tednik, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Ida Vindiš Belšak proti Jožetu Šmigocu, Štajerski tednik
Pritožnica Ida Vindiš Belšak novinarju Jožetu Šmigocu (Štajerski tednik) očita, da je v prispevku z naslovom „Kdo bo vse to plačal“, ki je bil objavljen 22. avgusta 2014 v omenjenem časniku kršil 1. člen, 2. člen, 3. člen, 6. člen, 15. člen in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).
V prispevku je novinar preveril, kakšna je bila poletna zasedenost vrtca na Vidmu pri Ptuju in v podružnicah v Leskovcu in na Selah v času lanskih počitnic. Na občinskih sejah so se namreč odvijale vroče debate, ali je podružnični enoti bolj smotrno zapreti ali (in v kakšni obliki) jih v tem času imeti odprte. Ob tem se je naslanjal na prispevek, objavljen pred počitnicami, v katerem je bila objavljeno, kaj vse se je okrog odprtja podružnic vrtca v preteklosti že dogajalo. Novinar je na tem mestu povzel vsebino prispevka novinarke Simone Meznarič, ki je v istem časniku zapisala, da so se občinski svetniki na Vidmu že odločili, da bosta podružnični enoti poleti zaprti, nato pa so junija 2014 razveljavili sklep in sprejeli novega, da bosta enoti odprti in se bosta le združevala oddelka. Novinar je na podlagi pridobljenih podatkov ugotovil, da zasedenost kapacitet v določenih obdobjih poletja ni bila visoka, kot so napovedali. Nato se je vprašal o smiselnosti takšne oblike varstva in ponudil rešitev, ki bi bila po njegovem mnenju bolj racionalna. Ob koncu se je vprašal še, kdo bo to dražjo obliko poletnega varstva plačal in si kar sam odgovoril, da davkoplačevalci oziroma občani Vidma.
V drugem članku (objavljenem zraven prvega) z naslovom: O manj vrednih Haložanih, komentarju, pa je podal svoj pogled na prebivalce v gričevnatem svetu občine Videm – Haložanih.
Po mnenju pritožnice je novinar kršil 1. člen s tem, ko ni preveril, kako se predšolska vzgoja financira, saj da v tem primeru ne bi dal takšnega naslova. Navaja, da je bil sklep o zaprtju zunanjih enot sprejet na občinskem svetu pred poletjem 2013 in ne jeseni, kot v članku navaja novinar iz tega pa (skoraj leto kasneje v članku, ki ga je objavil) izhaja nepravilna teza: „.. In ker je bil takrat spomin na poletje 2013 še zelo svež, je bil sprejet sklep o poletnem združevanju vrteških otrok…“ Pritožnica trdi, da je novinarja pozivala, naj napake popravi, vendar tega ni storil. Novinar odgovarja, da je v tem delu članka le povzel, kar je pred časom napisala njegova novinarska kolegica Simona Meznarič; in ker takrat ni prispela zahteva po popravku, je menil, da trditev drži in je ni preverjal, pač pa to upošteval kot dejstvo. Meni, da to za vsebino članka niti ni bistveno, in navaja, da so v Štajerskem tedniku objavili pismo pritožnice, ki je na to napako opozorila in da so bili bralci z napako seznanjeni. Novinar glede mnenja pritožnice, da je naslov neustrezen, pravi, da se ni ukvarjal s financiranjem predšolske vzgoje, pač pa le s tem, kateri dodatni stroški nastanejo za občino in občane Vidma, ker otroci ne bodo združeni na enem mestu, kar bi bilo po mnenju predlagateljev, župana in šole, racionalno, in kdo bo te stroške plačal. Dejal je, da bodo stroške plačali videmski občani, ker so vrteški stroški breme občinskega proračuna, kar da povsem ustreza naslovu.
Citat: „… a kot je v videmskem občinskem svetu običajno, strokovno mnenje tam redkokdaj kaj velja, pač pa prevladujeta moč in pamet amaterske lokalne politike.“ naj bi bil po mnenju pritožnice nekorekten in žaljiv za občinske svetnike, zato naj bi bil kršen 2. člen. Novinar temu nasprotuje.
Pritožnica meni, da novinar ni pridobil mnenj tistih, o katerih je pisal v članku in jih obtoževal neracionalnosti, zato je kršil 3. člen. Novinar meni, da je bilo stališče svetnikov do racionalne porabe denarja prikazano v prejšnjem članku njegove kolegice, ko so sprejemali občinski akt, kako bo potekalo poletno varstvo otrok, in da dva meseca po tem ni bilo potrebe še enkrat preverjati njihovega mnenja.
Citat: „Proti koncu počitnic gremo, glavnina dopustov je za nami, otroci se vračajo v šolske klopi, malčki pa v vrtce. Pa smo se v Vidmu pozanimali, kaj so pokazale številke glede prisotnosti otrok v vrtcu in ali je utemeljena potreba po vrteškem varstvu na treh lokacijah. Poglejmo tabelo, ki kaže stanje od polovice julija do polovice avgusta.“
V tem delu novinar navaja, kako je prišel do informacij, pritožnica pa meni, da je kršil 6. člen Kodeksa, ker ni navedel vira informacij. Novinar meni, da se mu je zdelo logično in da ljudje iz tega prispevka dojamejo (tisti, ki bodo hoteli razumeti), da je dobil informacije od tistih, ki vrteško delo opravljajo in da zaradi tega ni vira posebej navajal.
Pritožnica meni, da je celoten članek komentar in podajanje mnenj novinarja na predmetno zadevo, da ni ločil novice od komentarja, ter zato kršil 15. člen. Novinar pa meni, da je prijava na častno razsodišče podajanje mnenj na tematiko s strani pritožnice in da je komentar k sestavku posebej označil, naslovil (O manjvrednih Haložanih) in je tudi vizualno ločen od poročanja.
Pritožnica navaja, da je pisec članka mož nekdanje ravnateljice in zdaj učiteljice na OŠ Videm, v okviru katere deluje vrtec, in da je v zadnjem odstavku pisal v prvi osebi množine, zato je v konfliktu interesov, kar pomeni kršitev 24. člena kodeksa. Novinar pravi, da tega nikoli ni skrival, da ga mnogi bralci poznajo, da je nekoč celo poučeval na tej šoli in se tam šolal; sprašuje se, do kod sega konflikt interesov. Pravi, da ne razume obtožbe, kakšen bi bil interes njegove žene do vrtca, ker je v šoli učiteljica matematike in podaljšanega bivanja. Meni, da s pisanjem v prvi osebi množine le pove, da je vključen v neko dogajanje, saj tudi piše, da je občan Vidma.