Dnevnik in Blaž Žibret proti Evgeniji Carl (TV Slovenija)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Vasja Jager, Nina Jerman, Lea Širok, Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 30. 9. 2014 v primeru Dnevnik in Blaž Žibret (pooblaščenec in obenem tudi sam pritožnik) proti novinarki Evgeniji Carl (TV Slovenija) ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

PRIMER: Dnevnik in Blaž Žibret proti Evgeniji Carl (TV Slovenija)

Pritožnika novinarki očitata, da je v članku z naslovom „Dnevnik bi izključil novinarje“, ki je bil 20. 2. 2014 objavljen na spletišču RTV Slovenja, prekršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenija (v nadaljevanju Kodeksa). Carlova kot domnevna dobra prijateljica Dnevnikove primorske dopisnice Tatjane Tanackovič, s katero je časnik na sporen način (o primeru je odločilo Delovno sodišče v Kopru) prekinil sodelovanje, po njunem mnenju sploh ne bi smela poročati o primeru; ker se iz poročanja ni izločila, naj bi prekršila 24. člen Kodeksa („Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti.“). Potreba po izločitvi Carlove iz poročanja je bila po mnenju pritožnikov še toliko večja, ker je novinarka TV Slovenija v sporu na predlog Tatjane Tanackovič nastopala kot priča.

Članek naj bi vseboval tudi netočne informacije, med njimi navedbo, da je Dnevnik na delovnem sodišču trdil, da je Tanackovičeva že v času sojenja imela novo službo. Obenem je Carlova v spornem tekstu objavila izjavo odvetnika Tatjane Tanackovič Janeza Starmana, ki je izjavil, da je časopisna hiša že v odločbi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavila „vse poslovne podatke, ki so bili podlaga za odpoved delovnega razmerja.“ S tem je odvetnik Starman zavrnil enega od ključnih argumentov, s katerimi je Dnevnik utemeljeval svojo zahtevo, da se proces zapre za javnost, pritožnika pa trdita, da navedba ne drži. Tako naj bi Dnevnik šele na sodišču predstavil množico podatkov, ki sicer veljajo za poslovno skrivnost, zato naj bi bile Starmanove izjave zavajajoče, Carlova pa bi morala preveriti njihovo resničnost. Ker tega ni storila in ker je v članku pripisala Dnevniku trditev, da si je Tanackovičeva že priskrbela novo zaposlitev, naj bi novinarka TV Slovenija prekršila 1. člen Kodeksa („Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam.“).

Po mnenju pritožnikov je Carlova o procesu poročala na nekorekten način, saj naj bi bili mednaslovi v članku žaljivi do Dnevnika. Tako naj bi navedba „Javnost bo lahko poslušala. Zmotne navedbe odvetnika“ predstavlja izkrivljanje dejstev; prvi stavek naj bi namigoval, da Dnevnik želi preprečiti javnosti, da bi izvedela za morebitne nepravilnosti v poslovanju medijske hiše, drugi pa naj bi bil nekorekten do Žibreta kot Dnevnikovega pooblaščenca. Slednji namreč trdi, da je predlog za izključitev javnosti iz postopka podal v skladu z zakonodajo in da njegovo delo „ni bilo v ničemer zmotno“. Žibret je prepričan, da navedba o nasprotnem predstavlja hudo obtožbo, za katero bi novinarka morala pridobiti njegov odziv. Ker tega ni storila, pa Carlovi očita, da je ravnala v nasprotju s 3. členom Kodeksa („Novinar mora pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče.“). Celoten mednaslov pa po mnenju pritožnikov predstavlja kršitev 2. člena Kodeksa („Novinar se mora izogibati nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev.“). Kršitev tega člena naj bi Carlova ponovila s preostalima podnaslovoma. Tako se pritožnikoma zapis „Dnevnik ima dvojna merila“ zdi nekorekten, saj menita, da vsebuje očitek, da časopisna hiša upošteva načelo javnosti poslovanja zgolj, ko gre za subjekte, o katerih poročajo njeni novinarji, ne pa tudi pri svojem delu. Enako pritožnika menita za mednaslov „Ne bi je vzeli nazaj pod nobenim pogojem“, čeprav odvetnik Žibret glede možnosti, da bi Tatjana Tanackovič še kdaj delala za njegovo stranko, istočasno priznava, da „s takšnimi zaposlenimi Dnevnik ne more in misli sodelovati v prihodnje“.

Pritožba Carlovi še očita, da je z zamolčanjem nekaterih ključnih podatkov prekršila 4. člen („Novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme.“), vendar svojega mnenja v prijavi pred NČR pritožnika nista podkrepila s konkretnimi navedbami.

Novinarka je očitke zavrnila. V svojem odzivu na pritožbo je zapisala, da vse navedbe v članku temeljijo na točnih in preverljivih informacijah, ki so med drugim zapisane v zapisniku naroka na sodišču. Poudarila je še, da gre pri spornem besedilu za poročilo s sojenja, v katerem je v skladu z ustaljeno novinarsko prakso predstavila stališča obeh strani. Slednji sta zakonsko odgovorni za resničnost navedb pred sodiščem, zato ni imela razlogov, da bi dvomila v resničnost izjav odvetnika Starmana in jih dodatno preverjala, kot tudi ni bilo potrebe po dodatnem komentarju izjav Dnevnikovega pooblaščenca. Starmanove izjave, da je Dnevnik že v odpovedi Tanackovičevi razkril ključne podatke o poslovanju in da zato ni potrebe po zapiranju naroka, so bile resnične, saj jim je pritrdilo tudi sodišče, še opozarja novinarka TV Slovenija. Poudarja tudi, da je odvetnik Žibret pred sodiščem res zatrdil, da je Tatjana Tanackovič že v tistem trenutku imela drugo službo (kar je sodišče preverilo z vpogledom v evidenco brezposelnih in ugotovilo, da odvetnikova trditev ne drži), zato Carlova dokazuje, da je bila njena navedba njegove izjave ustrezna.

Sporni mednaslovi po mnenju Carlove odražajo dogajanje v sodni dvorani. Ker je sodišče zavrnilo predlog Dnevnikovega pooblaščenca po zaprtju sojenja, so se njegove navedbe (o tveganju za razkritje poslovnih skrivnosti družbe) izkazale za zmotne, javnost pa je tako obdržala pravico do spremljanja procesa. Navedbo o dvojnih merilih časnika je na obravnavi izrekel tudi odvetnik Starman, Carlova pa še opozarja, da so predstavniki Dnevnika v obravnavi Tanackovičevi očitali, da želi ustvariti medijski šov in da po nepotrebnem vzbuja zanimanje javnosti za zadevo. Korekten je po njenem mnenju tudi tretji izmed spornih mednaslovov, navedba, da Dnevnik nikoli več ne bi sodeloval s Tanackovičevo; Carlova opozarja, da je enako trditev izrekel tudi odvetnik Žibret.

Evgenija Carl priznava prijateljstvo z nekdanjo dopisnico Dnevnika in v odgovoru pojasnjuje, da se poznata že leta. Prav tako priznava, da je v sporu nastopila kot priča na strani Tanackovičeve, vendar zatrjuje, da „to pri opravljanju mojega dela ne igra nobene vloge.“ Meni, da tovrstne vezi ne morejo biti zadosten razlog za izločitev iz poročanja, dokler „novinar svoje delo opravlja vestno in korektno“, kot je prepričana, da ga je v spornem primeru opravila sama. Opozarja še, da se večina novinarjev z Obale s Tanackovičevo osebno pozna, zato se sprašuje, kateri izmed njih bi glede na določila Kodeksa sploh lahko poročal o njenem sporu z Dnevnikom.

SKLEP:

Evgenija Carl ni kršila 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, je pa kršila 24. člen.

OBRAZLOŽITEV:

Po mnenju NČR je novinarka Carlova korektno poročala o naroku v delovnem sporu med Dnevnikom in Tatjano Tanackovič. Navedbe v članku so resnične, kar je razvidno tudi iz zapisnika naroka, ki ga je NČR predložil pritožnik, zato je NČR ocenilo, da novinarka ni prekršila 1. člena Kodeksa. Ker je šlo za javni dogodek, na katerem je bilo prisotnih več novinarjev in v okviru katerega vsakdo, ki je pozvan k besedi, po zakonu odgovarja za resničnost svojih navedb, ni bilo potrebe po iskanju dodatnih odzivov oziroma obrazložitev. Zapisi v članku tudi ne vsebujejo hudih obtožb, na katere je po določilih Kodeksa potrebno pridobiti odziv prizadete strani. Evgenija Carl zato ni kršila 3. člena Kodeksa.

Tudi očitki o kršitvi 2. člena po mnenju NČR niso utemeljeni. Besedilo je napisano korektno, brez osebnih sodb in stilno zaznamovanih izrazov, mednaslovi – tudi o „zmotnem“ delovanju odvetnika Žibreta – pa temeljijo na dejstvih; četudi omenjena označba morda ni najbolj primerna, pa ni žaljiva. Poleg tega je delovno sodišče tudi uradno potrdilo neustreznost argumentov Dnevnikovega pooblaščenca v delu, na katerega se nanaša navedba Carlove. Podobno velja za očitek o dvojnih merilih časnika; novinarka bi se mu lahko izognila oziroma navedla, da gre za označbo odvetnika Starmana, vendar je dejstvo, da vsak medij kot institucija v službi javnosti praviloma teži k transparentnosti sojenj in da vztrajanje pri nasprotnem ni v skladu s splošno usmeritvijo medijskih družb.
Novinarka tudi ni ravnala v nasprotju s 4. členom Kodeksa. Iz zapisnika je razvidno, da je korektno povzela dogajanje na sodišču in da ni zamolčala nobenega podatka, ki bi lahko vplival na razumevanje opisanega primera. Tudi pritožnik ni navedel, s katerimi zapisi naj bi Carlova prekršila omenjeni člen.

Četudi NČR meni, da je novinarka korektno opravila svoje delo, ocenjuje, da bi morala poročanje o primeru prepustiti kateremu izmed svojih kolegov ali pa vsaj opozoriti na svojo vlogo v njem. Štiriindvajseti člen Kodeksa se namreč ne navezuje na kateri drugi člen, temveč samostojno ureja določen vidik kršitve norme novinarske objektivnosti. Ne glede na upoštevanje preostalih določb Kodeksa bi torej Evgenija Carl morala javnost vsaj opozoriti na lastno vpetost v svoj spor z Dnevnikom (pričanje v prid Tanackovičevi), ker pa tega ni storila, je po mnenju NČR prekršila omenjeni člen.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

v Ljubljani, 7. maja 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča