Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Mario Belovič, Lea Širok, Jernej Rovšek in Nina Jerman (člani), je na seji 17. marca 2015 v primeru Društvo Iskra proti Biserki Karneža Cerjak, Reporter, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Društvo Iskra proti Biserki Karneža Cerjak, Reporter
Društvo Iskra, zanje Mojca Žerak, meni, da je novinarka Biserka Krneža Cerjak v članku Urjenje študentske revolucionarne Iskre, objavljenem v Reporterju 20. 10. 2014, v vrsti trditev kršila 1. , 2. , 3. , 4. , 5. , in 15. člen kodeksa Novinarjev Slovenije (KNS). 1. člen naj bi novinarka kršila s trditvijo, da je imelo društvo Iskra pri pogajanjih ob sprejemu novega zakona o visokem šolstvu (ZViS-19) na izrecno zahtevo Sindikata vzgoje in izobraževanja privilegiran položaj v primerjavi s Študentsko organizacijo Slovenije. V društvu pravijo, da so nastopali zgolj kot eden od predstavnikov študentov, sodelovale pa so tudi druge skupine in organizacije, predvsem ŠOS in Študentski svet Univerze v Ljubljani. Nobena od teh skupin ni imela privilegiranega položaja. Drži pa, dodajajo pritožniki, da je bila Iskra med vsemi udeleženci najmanjša skupina in je potemtakem glede na velikost igrala pomembno vlogo, to pa zato, ker se je med vsemi največ ukvarjala z vsebino zakona. SVIZ ni nikoli zahteval, naj Iskra nastopa kot edini predstavnik študentov, tega niso želeli niti sami. Avtorica svojih neresničnih trditev ni z ničemer ni utemeljila.
Biserka Karneža Cerjak po trditvah pritožnikov opisuje Študentsko društvo Iskra kot skupino študentov, »ki si zanesljivo želijo izvesti revolucijo in ki so se »odločili, da bodo edini glasnik resnice«, kar je po njihovem žaljivo prikazovanje društva. Avtorica tudi trdi, da so neformalni podmladek Združene levice, kar ne drži. Društvo je nastalo 2012, precej pred Združeno levico, torej gre za popolnoma ločeni organizaciji, ki delujeta vsaka na svojem področju. Napačen je tudi podatek, da je Miha Kordiš »ustanovitelj Iskre«. Res je med ustanovnimi člani, ni pa edini. Od leta 2013 tudi v društvu ni več aktiven. Avtorica, tako pritožniki, ne ponudi nobenih dokazov za svoje trditve, ni jasno ali naj bi šlo za govorice, ali dejstva, ali zgolj njeno mnenje. Zato je po njihovem mnenju kršila 1., 2., 5. in 15. člen kodeksa.
Poleg tega, pravijo v Iskri, jih članek obtožuje kraje denarja ob lanskem pikniku na fakulteti za matematiko in fiziko. Novinarka bi morala poiskati njihov odziv, pa tega ni naredila. Če bi, bi izvedela, da je Razsodišče ŠOU v Ljubljani že pred časom odločilo, da je bil denar pri tem projektu porabljen namensko in pri tem ni prišlo do nepravilnosti, kar je tudi objavljeno na spletni strani ŠOU. Kot pravijo, proti njim ni bila s strani nobenega državnega organa uvedena nobena preiskava. Po njihovem je novinarka s tem prekršila 1. in 3. člen KNS.
2. in 4. člen kodeksa pa naj bi Biserka Karneža Cerjak kršila z navedbo, da so se »najzvestejši člani Iskre celo vojaško urili«. Trditev se nanaša na Iskrin poletni tabor društva, sicer odprt za vse, ne le za članstvo, z vrsto dejavnosti, pohodi, plezanjem itd., med njimi tudi airsoftom, ki ni vojaška, ampak športno rekreativna dejavnost, ki se je udeležujejo številni vojaški in adrenalinski navdušenci po svetu. Prikazovanje airsofta kot dejavnosti, ki služi zgolj urjenju ekstremistov, je škodljivo tako za društvo kot za celotno skupnost airsofta pri nas.
Novinarka na pritožbo ni odgovorila.