Društvo Iskra proti Portalu Plus in avtorju, podpisanem kot Kizo

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nina Jerman, Uroš Gramc in Neža Kogovšek Šalamon (člani), je na seji 5. maja 2015 v primeru Društvo Iskra proti avtorju, podpisanemu s Kizo, zanj Borut Meglič (Portal Plus), ugotovilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Lea Širok je glasovala proti stališču.

Primer: Društvo Iskra proti Portalu Plus in avtorju, podpisanem kot Kizo

Pritožnik meni, da sta Portal Plus in njegov novinar Kizo – po trditvah pritožnika gre za psevdonim urednika Borisa Megliča – v članku Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva, objavljenem 2. novembra 2014 na spletni strani Portal Plus, kršila 1., 2., 3., 4. in 15. člen kodeksa.

Drugi in 4. člen kodeksa naj bi kršila, ker sta povsem običajne in družbeno sprejemljive aktivnosti društva na letnem taboru v članku prikazovala kot urjenje ekstremistične organizacije. Avtor naj bi namreč Študentsko društvo Iskra prikazal kot ekstremistično organizacijo, ki si želi izvesti nasilno revolucijo, zrušiti ustavni red, za kar naj bi se tudi vojaško usposabljala. Obtožbe naj bi avtor opiral predvsem na poročilo z letnega tabora in odstopno izjavo nekdanjega predsednika društva Klemna Kneza. Pri tem, pravi pritožnik, selektivno izbira dejstva in jih prikazuje zunaj konteksta, da bi potrdil svojo izmišljeno tezo o Iskri kot ekstremistični organizaciji. Že iz poročila s tabora, ki je priloženo članku, naj bi bilo namreč razvidno, da je bilo med udeleženci za javnost odprtega tabora le malo več kot polovica članov Iskre, drugi so bili prijatelji, znanci ali pa naključni študentje, ki so za tabor izvedeli preko spleta. V okviru programa tabora so organizirali športne aktivnosti, pojasnjuje pritožnik, ki bi jih težko opredelili kot sporne, denimo plezanje, orientacijski pohod, tečaj borilnih veščin. Airsoft, ena med njimi, je prav tako vse bolj priljubljena oblika rekreacije, nad katero se navdušuje vse več ljudi.

Po mnenju pritožnika je avtor poleg tega zamolčal, da so stališča, ki jih v članku večkrat povzema in predstavlja kot politiko celotnega društva, zapisana v odstopni izjavi nekdanjega predsednika, ne pa v kakšnem uradnem programskem dokumentu društva. Iz odstopne izjave naj bi bilo tudi razvidno, da je bil Klemen Knez k odstopu prisiljen zaradi nestrinjanja velike večine članstva z njegovimi idejami in načinom delovanja. To pa je, je prepričan pritožnik, nedvomno bistven podatek za razumevanje celotne situacije. Če bi avtor upošteval etični kodeks in bi pri društvu Iskra poiskal tudi odziv, nadaljuje pritožnik, bi izvedel, da je bil Knez kmalu po odstopu zaradi zelo podobnih razlogov tudi izključen iz društva. Prav tako opozarja na piščeve trditve, da je Iskra »odličen inkubator za osamljene volkove tipa Breivik«. Gre za pavšalne izjave, ki brez kakršne koli strokovne podlage, pojasnjuje pritožnik, neko skupino označijo za potencialen izvor duševno motenih morilcev, hkrati pa naj bi izrabljale še sveže spomine na okruten zločin, katerega tarča so bili prav mladi, ki naj bi jim Iskra doslej posvečala največ pozornosti. S tem je, meni pritožnik, avtor kršil 2. in 4. člen kodeksa, saj ni opozoril, da je bil Knez prav zaradi svojih stališč iz društva izključen. Ob tem, ko Iskro obtožuje ekstremizma in ciljev rušenja ustavnega reda ter nasilne revolucije, naj bi kršil 3. člen, saj jim ni dal možnosti odziva.

Zaradi trditve o društvu kot inkubatorju za »Breivike« pa naj bi Portal plus in avtor kršila 2. in 15. člen kodeksa.

Po mnenju pritožnika naj bi avtor kršil 1. člen kodeksa z napačnim podatkom o tem, da naj bi bil sedanji predsednik društva Jaša Lategano, sin sindikalnega voditelja Branimirja Štruklja, v sorodstvu z Milanom Kučanom. Kakor pojasnjuje pritožnik, Jaša Lategano ni sin Branimirja Štruklja in Ane Kučan, temveč Branimirja Štruklja in Evening Lategano, in torej ni v nikakršnem sorodstvu z Milanom Kučanom.

Na pritožbo je odgovoril odgovorni urednik portala Boris Meglič, ki ni želel razkriti avtorja, podpisanega z imenom Kizo. Očitane kršitve je zavrnil.

Kakor trdi Meglič, ni nikjer v članku navedeno, da so bili na taboru izključno člani Iskre, temveč poudarja, da je bil tabor organiziran pod okriljem Iskre, udeleželili pa so se ga člani in simpatizerji društva. To pa ustreza zapisanemu v poročilu s tabora, ki so ga v celoti objavili skupaj s člankom.

Po mnenju odgovornega urednika Portal Plus ni kršil 4. člena. Kakor pojasnjuje, naj bi se “tabor in duh, ki veje iz odstopnega pisma” Kneza, dopolnjevala in ne izključevala. Knez je namreč kot predsednik Iskre odstopil tik pred začetkom tabora, kar po mnenju Megliča pomeni, da so morale biti Knezove dikcije ključne pri definiciji in organizaciji tabora. Meglič pa naj bi se o tem prepričal tudi v pogovorih s “ključnimi osebami” Iskre, s katerimi naj bi se večkrat sestal poleti 2014. Od teh naj bi namreč izvedel, da Knez ni bil prisiljen k odstopu zaradi svojega radikalizma, temveč ker naj ne bi bil “diskreten pri komuniciranju z javnostjo” oziroma “je stališča v javnosti zastopal preveč radikalno”. Pri tem Meglič pojasnjuje, da ni bil diskreten v smislu, da ni imel težav govoriti o tem, s čimer so se v Iskri strinjali, in o tem, kar je navedeno v njegovem odstopnem pismu nekaj dni pred začetkom tabora.

Meglič zanika, da bi avtor članka kršil 3. člen kodeksa, ko Iskro obtožuje ekstremizma in ji pripisuje cilje rušenja ustavnega reda ter nasilne revolucije. Kakor pojasnjuje, je iz odstopnega Knezovega pisma očitno, da je društvo Iskra mogoče razvrstiti v “kategorijo ekstremisti” na osnovi sodobne politološke teorije. Slednja naj bi namreč za ekstremiste označila vsa gibanja in stranke, ki želijo mimo ustave in institucij spremeniti družbeno ureditev. Ob tem opozarja, da je bilo Iskra ime tudi Leninovemu revolucionarnemu časopisu. Namen rušenja oblasti ter ideologija omenjenega časopisa in društva Iskra pa naj bi bila ista.

Po mnenju urednika iz konteksta članka tudi ni mogoče zaključiti, da so člani Iskre ekstremisti zaradi airsofta, saj te športne aktivnosti nikjer ne problematizira. Članek naj bi zgolj pojasnjeval, da je navduševanje nad orožjem – kar naj bi bilo razvidno tudi iz poročila s tabora o tem, da se je predavalnica spremenila v delavnico, polno airsoft orožja in vojaške opreme, nenavadno predvsem v luči izjav o uličnem prevzemu oblasti in informacij, ki naj bi jih uredništvo Portala Plus pridobilo od članov Iskre. Prav tako naj bi bil utemeljen tudi dvom v članku, da je šlo zgolj za športni tabor, saj Meglič trdi, da mu nihče od sodelujočih ni znal pojasniti osnovnega motiva organizacije tabora.

Meglič meni, da avtor članka ni kršil 15. člena kodeksa, saj naj bi bil tudi na osnovi zapisanega v pritožbi prav odstopljeni Knez “izjemno radikalen ekstremist”, ki naj bi ustrezal pojmu ‘samotnega volka’ s področja varnostnih ved. To pisanje naj bi tako potrjevalo domnevo avtorja članka, da je “Iskra povsem možen inkubator za ekstremiste in ‘samotne volkove’ tipa Breivik”. Prav zato naj bi tudi uporabil Breivikovo ime, saj je v sodobni zgodovini Evrope najbolj znan ‘samotni volk’ i. e. ideološki ekstremist, ki ga ohlapne asociacije z ekstremističnimi organizacijami radikalizirajo do te mere, da izvrši teroristično dejanje. Govor o uličnem boju za prevzem oblasti, posledično zanikanje ustave in institucij ter prirejanje športno-vojaških taborov pa so tudi po mnenju urednika inkubator za osamljene volkove.

Meglič zanika, da bi v članku kršili 1. člen kodeksa. Glede sorodstvene vezi Jaše Lategana z Milanom Kučanom pojasnjuje, da v sociologiji sodobne teorije družine genetskih vezi ne razumejo kot izključno merilo za kategorizacijo sorodstva in da je potemtakem odnos med Lateganom in Kučanom sorodstvene narave. Trdi, da je bil njihov namen izključno pokazati, da so tri osebe z različnimi priimki (Branimir Štrukelj, Jaša Lategano in Milan Kučan) poleg velikega javnomnenjskega vpliva prek organizacij, v katerih delujejo, tudi sorodstveno povezane. Portal Plus, še pravi Meglič, torej ne gradi teorije zarote in ekstremistične mreže okoli treh oseb, ampak se sprašuje, kako vplivna je lahko Iskra v civilnodružbenih organizacijah levega svetovnega nazora.

SKLEP:

Odgovorni urednik Portala Plus Boris Meglič je kršil 1. in 3. člen kodeksa, ni pa kršil 2., 4. in 15. člena.

Obrazložitev:

Ker odgovorni urednik Portala Plus Boris Meglič ni razkril identitete avtorja članka, je prevzel odgovornost za očitane mu kršitve.

NČR ugotavlja, da je odgovorni urednik Portala Plus v članku Hočete ekstremiste? Sova vam jih prikriva ali morda celo ščiti, Portal Plus jih razkriva, kršil 1. člen kodeksa s trditvijo, da je Jaša Lategano, sin Branimirja Štruklja, v sorodu z Milanom Kučanom. Ker gre za otroka iz Štrukljeve zveze z Evening Lategano in ne zveze z Ano Kučan, je podatek napačen.

NČR ugotavlja, da je članek Hočete ekstremiste? sestavljen iz citatov in komentiranja teh citatov. Avtor članka ima pravico, da dejstva dojame in zloži po svoje, potem pa o njih sklepa morda tudi napačno, saj za to nosi tudi odgovornost. Vendar mora biti bralcu, poslušalcu ali gledalcu jasno, na podlagi katerih dejstev je pisec sestavil svojo konstrukcijo komentarja, s čemer je odjemnikom informacije omogočeno, da si dejstva, ki so jim bila predstavljena, interpretirajo tudi po svoje. Torej mora NČR v takem primeru najprej ugotoviti, ali so bila tudi bralcem na voljo dejstva, na katerih temelji komentar. V tem primeru sta komentarju priložena tako poročilo o poletnem taboru kot odstopna izjava nekdanjega predsednika društva Iskra – dokumenta torej, iz katerih je avtor črpal dejstva za svoj komentar. Avtor je dele komentarja naslonil na navedke iz obeh poročil, ti navedki so, četudi morda zares izrezani iz konteksta, tudi del komentarja. Ali so zavajajoči, lahko, kot rečeno, bralec sam presodi iz priloženih dveh dokumentov. NČR ugotavlja, da so sklepi avtorja na podlagi navedkov sicer malo verjetni, čeprav možni in s tega vidika tudi dopustni, prav zaradi možnosti, da lahko bralec stvar preveri tudi sam. Zato NČR meni, da urednik ni kršil 15. člena kodeksa.

Pač pa so nekateri zaključki v članku prerasli v hudo obtožbo, zato je urednik kršil 3. člen kodeksa, saj bi morala pri tako hudi obtožbi, da gre pri društvu Iskra za skupino skrajnežev, ki bi lahko bila »inkubator za osamljene volkove tipa Breivik«, poiskati odziv pritožnika, ki ga članek obtožuje, da ima za cilj zrušenje oblasti. Ta odziv bi moral avtor pred objavo tudi ustrezno vključiti v članek.

NČR v članku ni zaznalo kršitev 2. člena, saj trditve, ki naj bi bile po pritožnikovem mnenju žaljive, ne prizadevajo identificiranih posameznikov osebno.

Odgovorni urednik ni kršil 4. člena kodeksa. V članku je bilo namreč večkrat zapisano, da je Knez navedena stališča napisal v odstopni izjavi, ki je bila skupaj s poročilom o taboru oziroma seznamom izgubljenih in najdenih predmetov priložena članku. Bralci so se tako lahko z branjem izjave sami prepričali, da je bil Knez prisiljen k odstopu zaradi nestrinjanja večine članstva, novinarjeve navedbe o taboru pa so lahko preverjali v poročilu. NČR meni, da so bralci tako imeli dovolj informacij za razumevanje obravnavane teme.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 19. maja 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča