Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nina Jerman, Neža Kogovšek Šalamon, Lea Širok, Uroš Gramc (člani), je na seji 28. aprila 2015 v primeru Združenje SAZAS proti Borutu Megliču, novinarju, uredniku in ustanovitelju družbe NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., ki izdaja portalplus.si, ugotovilo, da novinar in urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Združenje SAZAS proti Borutu Megliču, novinarju, uredniku in ustanovitelju družbe NSM, neodvisni spletni medij, d. o. o., ki izdaja portalplus.si
Pritožnik Borisu Megliču kot avtorju člankov in uredniku očita, da je v treh člankih, objavljenih na spletni strani www.portalplus.si, kršil 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 12., 13., 14., 15. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (poslej Kodeksa). Članek Prvi mož SAZAS-a Matjaž Zupan si ob plači izplača tudi potne stroške v višini 4 povprečnih plač (poslej 1. članek) je bil objavljen 2. 7. 2014 ob 0:00:30 uri, članek SAZAS grozi uredniku Portala Plus: “Le pridite pogledat na SAZAS, če upate!” in zahteva umik članka.« (poslej 2. članek) 3. 7. 2014 ob 11:42:03, članek Portal Plus prijavil odvetnike SAZAS-a zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike (poslej 3. članek) pa je bil objavljen l0. 7. 2014 ob 20:09:11. Po prepričanju pritožnika temeljijo vsi članki, zlasti prvi, ki je izhodišče za druga dva, na protipravno pridobljenih osebnih podatkih.
Vsi trije članki vsebujejo po pritožniku zapise, trditve, neresnične objave in hude obtožbe, ki izvirajo iz protipravno pridobljene listine o izplačilih, objavljene v prvem članku pod naslovom »Izpis potnih stroškov, ki jih je Matjaž Zupan zaračunal SAZAS-u v enem mesecu«. S pridobitvijo računovodske listine in z njeno objavo je bilo po pritožniku storjeno kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov (143. člen Kazenskega zakonika) in kaznivo dejanje izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti (236. člen Kazenskega zakonika) ter prekršek zaradi kršitve določb o varstvu osebnih podatkov, ki ga vodi informacijski pooblaščenec pod zadevo št.: 0613-197/2014. Poteka tudi odškodninski postopek zaradi (ne)objave popravka na zahtevo.
Novinar naj bi kršil 1. člen kodeksa, ker ni preveril zapisanih trditev, da si “prvi mož SAZAS-a Matjaž Zupan ob plači izplača tudi potne stroške v višini 4 povprečnih plač«, “se med službenim časom v istem dnevu štirikrat pelje domov v Kranj in vsako pot obračuna skoraj 150 evrov”, se “na klice ne javlja ali pa nam razlaga, da on ni Matjaž Zupan«, ker je objavil izpis potnih stroškov, ki jih je Zupan zaračunal SAZAS-u v enem mesecu (zapisano pred objavljeno listino), ker je trdil, da v SAZAS-ovem pozivu k umiku članka ni bilo niti enega dokaza, da bi bile zapisane informacije napačne, in da SAZAS z ničimer ne zanika navedb (2. članek).
Pritožnik pojasni, da bi novinar, če bi preverjal, vedel, da pritožnik ni zaposlen na SAZAS-u in nima plače, zato si ne izplačuje potnih stroškov ob plači, temveč mu pripadajo v skladu z internimi akti zaradi stroškov, ki jih ima kot predsednik upravnega odbora. Ker ni zaposlen na SAZAS-u, tudi nima osemurnega delovnika in se torej ne vozi v Kranj v delovnem času. Glede listine pravi, da je iz nje same razvidno, da vsebuje dve postavki, nadomestilo za avgust 2006 in kilometrino, medtem ko ju je novinar združil v potne stroške, čeprav bi to lahko storil zgolj za kilometrino, nikakor za nadomestilo. Enako velja za naslov in uvod ter druga mesta v 1.članku, ki vsebujejo trditve o izplačilu potnih stroškov v znesku štirih povprečnih plač. Po pritožniku ne drži trditev novinarja, da gre za obračun potnih stroškov v višini štirih povprečnih plač, še manj, da jih uveljavlja na račun avtorjev slovenske glasbe, ki naj bi jim bil denar namenjen, saj že sam Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (npr. 153. člen) določa, da mora kolektivna organizacija prihodek iz svoje dejavnosti nameniti za avtorske honorarje članov in za pokrivanje stroškov poslovanja, v skladu z letnim načrtom, ki ga sprejme skupščina kolektivne organizacije. Poleg tega Združenje SAZAS upravlja tudi pravice tujih avtorjev, ne samo slovenskih. Tiste, katerim je denar namenjen, pa določajo pravila o delitvi prihodka, ne pa zgolj avtorstvo nekega nedoločenega dela.
Glede novinarjeve trditve v 2. članku, da je SAZAS-ov poziv k umiku članka zavajajoč in da pritožnik ne zanika navedb, ta pojasni, da je navedbe zanikal odvetnik v zahtevi za objavo popravka 1. članka, ki ga je v tem članku objavil v celoti, vendar ne kot popravek, temveč kot dodatno nepravilnost in grožnjo, a šele 10. 7. 2014, češ, da je spregledal odvetnikovo zahtevo za objavo popravka. Tudi na ponovno zahtevo SAZAS-a ni objavil popravka v 48 urah, temveč je zaradi t. i. zaključka redakcije zavlačeval z objavo popravka, ne glede na to, da gre za elektronski medij oziroma publikacijo.
2. člen naj bi bil novinar kršil, ker naj bi dejstva in podatke predstavil na nekorekten in osebno žaljiv način. Dodatno kršitev 2. člena po pritožniku pomeni tudi zapis v prvem članku: »Zanimalo nas je, kaj o malverzacijah svojega predsednika menijo glasbeniki sami«. Za pritožnika je to huda obtožba, saj pomeni beseda malverzacija po razlagi SSKJ poneverbo ali goljufijo in s tem javni očitek brez dokazov, da si je z malverzacijami prilastil precej denarja. Zgolj računovodska listina, iz katere z napačno metodo ustvarja sklepe, ne more biti opora za tako hude obtožbe.
Novinar, trdi pritožnik, namenoma napačno interpretira podatke iz listine, ko jih v naslovu in vodilu v članek zapiše kot izplačane potne stroške v višini 4 povprečnih plač, čeprav potni stroški v višini le 362,00 evrov ne predstavljajo niti tretjine povprečne neto plače oziroma niti četrtine bruto plače za trimesečje februar – april 2014. Novinar ne predstavi niti razlike med neto in bruto zneski, prav tako ne navede obdobja, v katerem je opravil primerjavo s povprečno plačo, zato je bralcem dopustil svobodno presojo o višini povprečne plače in enormnih izplačilih potnih stroškov.
Po mnenju pritožnika so zapisane trditve, da se Zupan “med službenim časom v istem dnevu štirikrat pelje domov v Kranj in vsako pot obračuna skoraj 150 evrov”, da se na klice “ne javlja ali pa nam razlaga, da on ni Matjaž Zupan. Andrej Šifrer pa je celo prepovedal objavo, ko je izvedel, da gre za Zupana.«, nepreverjene, saj Zupan nima običajnega 8-urnega delavnika, vse to pa podkrepi z video posnetkom poti od Ljubljane do Kranja. Ta informacija je za pritožnika neresnična, neuravnotežena in necelovita, nekorektna in osebno žaljiva.
3. člen naj bi bil novinar kršil, ker naj bi bilo iz vsebine članka moč sklepati, da je Zupan kot predsednik UO SAZAS-a storil kazniva dejanja poneverb in goljufij. Novinar ni uporabil pogojnika »naj bi«, ki bi bralca navedel v smeri, da novinar le sklepa. Novinar ni pridobil ne odziva Matjaža Zupana, ki ga informacija zadeva, ne Združenja SAZAS. Način, kako je javnosti pojasnil, da ni dobil odziva, pa po pritožnikovem mnenju dodatno ustvarja vtis, da gre za nezakonitosti, ki jih je mogoče prikriti le tako, da se vpleteni izogibajo odgovorom. Pritožnik je prepričan, da novinar ni imel poštenih namenov, ko je zbiral informacije najprej od drugih avtorjev in šele nato od Matjaža Zupana.
4. člen naj bi novinar kršil, ker ni podal objektivne informacije o načinu delovanja Združenja SAZAS, saj ni v nobenem članku navedel, da gre za društvo, ki ima 12-članski upravni odbor, 4-članski nadzorni odbor in skupščino avtorjev, torej kolektivne organe, ki nadzorujejo delovanje in poslovanje Združenja SAZAS, prav tako ni navedel zakonske dolžnosti nadzora, ki jo ima Urad za intelektualno lastnino, temveč dajejo članki vtis, da je SAZAS last Matjaža Zupana, ki nenehno generira očitane »malverzacije« te vrste: »Če si je Zupan potne stroške obračunaval s tem tempom, je to do danes več kot 247.000 EUR.«
Novinar tudi ni predstavil razlike med nadomestilom za avgust 2006 in kilometrino, prav tako ne med neto in bruto zneski plač. Ni navedel obdobja, v katerem je opravil primerjavo s povprečno plačo, zato je bralcem dopustil svobodno presojo o višini povprečne plače in enormnih izplačilih potnih stroškov, kar spet vodi v hude obtožbe oziroma malverzacije.
5. člen naj bi bil novinar kršil, ker ni nikjer opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.
V 1. članku je na koncu napisal: »Res je: podatki o potnih nalogih so iz leta 2006. Toda Zupan je še danes predsednik SAZAS-a. Od takrat je minilo 7 let. Če si je Zupan potne stroške obračunaval s tem tempom, je to do danes več kot 247.000 EUR. Toda vsak poznavalec poslovanja ve, da potni nalogi niso edina oblika “stroška”, s katero se funkcionarji “nagradijo”. Če se tako dela s potnimi nalogi, kako je še drugje, se upravičeno sprašujemo.« Novinar brez prave podlage in brez opozorila, da gre za ugibanja, navede še dodatno obtožbo, da potni nalogi niso edina oblika »stroška« s katero se funkcionarji »nagradijo«, kar še dodatno obteži z ugibanjem, če se tako dela s potnimi nalogi, kako je šele drugje, in izračuna, koliko bi si Zupan lahko dal izplačati v 7 letih. S tem po pritožniku dodatno ojača negativno vrednostno sodbo o Združenju SAZAS, katere osnova je le novinarjeva izrazito subjektivna špekulacija.
Novinar namenoma in brez opozorila zavaja javnost, češ da ima javnost pravico do imenovanja predsednika Upravnega odbora Združenja SAZAS, saj v prvi osebi množine zapiše: »Povsem upravičeno se torej postavlja vprašanje, ali lahko zaupamo vodenje organizacije, ki obrača tudi več kot 16 MIO EUR letno, človeku, ki si v istem dnevu piše tudi po 4 potne naloge na relaciji Kranj-Ljubljana? Človeku, ki si isti dan napiše dva potna naloga zato, da se na isti lokaciji dobi z dvema osebama, ki sta zaposleni na SAZAS-u? In seveda je to obsodbe vredno le, dokler ne gre za stanovskega kolega, kajne?«
Ni potrebno posebej poudarjati, da gre za neresnično, zavajajočo in nepotrjeno informacijo (špekulacijo), ki ne more biti v interesu javnosti, saj bi javnost lahko dobila vtis, da ima določene pravice v Združenju SAZAS, ki je pravna oseba zasebnega prava in združuje zgolj imetnike materialne avtorske pravice, pri čemer je poslovanje Združenja SAZAS predmet zakonsko določenega nadzora s strani Urada RS za intelektualno lastnino. Tako sporočilo je kaotično, z njim i zavaja javnost, zlasti uporabnike, ki iščejo izgovore za neplačilo nadomestil za uporabo glasbenih del, na drugi strani pa zaradi takega sporočanja nastaja škoda.
6. člen naj bi novinar kršil, ker ni navedel vira informacije. V 1. članku je zgolj zapisal: »Dobili smo potne naloge združenja SAZAS iz leta 2006.«, na čemer slonijo vse ostale trditve in sklepanja v objavljenih člankih. Zapisano ne omogoča javnosti preveriti verodostojnosti informacije. V konkretni zadevi, kjer novinar očita Združenju SAZAS in njegovemu predsedniku malverzacije, je še posebej pomembno, da bi novinar za verodostojnost svojega pisanja razkril vir informacij, a ta temelji na nezakonito (s kaznivimi dejanji in prekrški) pridobljeni listini. Enako velja za trditev: »Po objavi članka smo od vira, ki ne želi biti imenovan, izvedeli, da je bil Zupan avgusta 2006 na dopustu skupno 14 dni.« Toda novinar se zaveda, da je listina pridobljena v nasprotju z zakonom, zato tega ne more storiti, na drugi strani pa očita malverzacije drugim.
10. člen naj bi novinar kršil, ker v naslovu in vodilu članka ni ločil potnih stroškov od nadomestil, s čimer naj bi potvoril vsebino članka.
Isti člen naj bi prekršil v 1. članku tudi z objavo fotografije, na kateri je Matjaža Zupan na pevskem nastopu in ne v vlogi predsednika UO, kateremu novinar očita malverzacije, kar simbolno prikazuje z montažo letečih bankovcev. Novinar ne loči obeh vlog, v katerih se pojavlja Matjaž Zupan, s čimer potvarja vsebino članka in zavaja javnost. Enako velja za 2. članek, kjer se Matjaž Zupan pojavlja na fotografiji kot izvajalec glasbenih del, prav tako pa tudi za 3. članek, ki pomeša vse, s čimer so vpleteni bili kdaj povezani, a nima nikakršne zveze z očitanimi malverzacijami. Film Poletje v Školjki, na primer, nima ničesar skupnega z Združenjem SAZAS, z odvetnikom Slugo pa je skupno le to, da je nekoč igral v tem filmu.
12. člen naj bi novinar kršil, ker naj bi zbiral (osebne) podatke na nedovoljen način, ko je pridobil in objavil listino, ki vsebuje osebne podatke, ne da bi razkril vir informacije. Izplačila potnih stroškov in nadomestil za mesec avgust 2006 ne vsebujejo nikakršne nezakonitosti, zato tudi ne predstavljajo informacije, ki bi bila za javnost izrednega pomena. Novinarju so ponudili možnost vpogleda v dokumentacijo na Združenju SAZAS, a je vpogled in s tem preverjanje dejstev odklonil.
Na nedovoljen način, z ukano, je bila pridobljena tudi izjava Andreja Šifrerja. Novinar namreč v 1. članku zapiše: »Šifrerju smo sprva namerno zamolčali, da s funkcionarjem mislimo predsednika SAZAS-a. Ko smo ga ponovno poklicali in mu povedali, da je funkcionar, o katerem govorimo, v resnici Matjaž Zupan iz SAZAS-a, pa je objavo tega, kar je izrekel, izrecno prepovedal. A slednje nas ne skrbi, ker gre za interes bralcev.«
Ker novinar sam zapiše, da je Šifrerju namenoma zamolčal, da je s funkcionarjem mišljen Zupan, naj bi kršil 12. člen kodeksa. Poleg tega je novinar najprej preveril dejstva in listine pri avtorjih, ki jih je sam naključno izbral, pri čemer ni dobil niti ene potrditve za svoja sklepanja o malverzacijah s potnimi nalogi oziroma stroški, šele nato je skušal dejstva preveriti pri Matjažu Zupanu, na uradnem poslovnem naslovu Združenja SAZAS pa sploh ne.
S tem naj bi novinar kršil tudi 13. člen kodeksa, saj Andreju Šifrerju ni pojasnil namena zbiranja podatkov, še manj pa, da ne gre za informacije v javnem interesu in da so ti osebni podatki pridobljeni protipravno.
SAZAS domneva, da so bili telefonski pogovori posneti brez privolitve sogovornika, na kar ga navaja zapis v navednicah: »”Če je to, kar ste povedali, res, mojega stališča v ničemer ne spremeni dejstvo, da gre za Zupana,” je povedal Šifrer in užaljeno pristavil: “Kdo pa vas je naročil, da me pokličete?” in ” Tole je bilo pizdunsko,” je takoj zatem vzkipel Šifrer. “Objavo mojih izjav vam prepovedujem !” je še zarohnel, ker da nismo povedali, da gre za Zupana ampak samo, da gre za (nekega) funkcionarja.” S tem naj bi bil novinar kršil 14. člen.
15. člen naj bi kršil, ker ni ločil informacije od komentarja, saj je na več mestih zapisal domnevne nepravilnosti, ki naj bi po njegovih ugotovitvah izšle iz listine (avgust 2006), jih inkorporiral v vsebino članka(ov) kot preverjena dejstva in na tej osnovi v 1. članku sklepal, da bi si utegnil Zupan v 7 letih izplačati že 247.000 evrov na račun potnih stroškov, da potni nalogi niso edina oblika “stroška”, s katero se funkcionarji “nagradijo”, da si je Zupan v istem dnevu napisal 4 potne naloge za relacijo Lj – KR, dva potna naloga za sestanek z dvema osebama na isti lokaciji, obe sta zaposleni na SAZAS-u, da Zupan onemogoča preverjanje, kaj se dogaja z denarjem avtorjev, da je bil Zupan avgusta 2006 na dopustu skupno 14 dni…
17. člen naj bi novinar kršil, ker ni spoštoval pravice do zasebnosti Združenja SAZAS in Matjaža Zupana, ker se ni izognil senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti, saj je objavil računovodsko listino, ki vsebuje osebne podatke, ki so predmet varstva Zakona o varstvu osebnih podatkov. Novinar tudi ni ločil vlog, v katerih Matjaž Zupan nastopa (izvajalec glasbenih del in predsednik UO ter nenazadnje tudi avtor), in je z izpostavitvijo zgolj predsedniške vloge vplival tudi na ostale dve sferi fizične osebe.
Novinar je v odgovoru na pritožbo vse očitane kršitve zanikal.
Zanika kršitev 1. člena. Pravi, da se kot novinar zaveda pomembnosti preverjanja resničnosti podatkov, zato je po prejetju računovodskega izpisa o izplačilih potnih stroškov in nadomestil v avgustu leta 2006 želel podatke preveriti pri Matjažu Zupanu, ki se pa na telefonske klice ni oglašal. Ko je poklical Andreja Šifrerja, člana SAZAS-a, je ta obsodil prakso prekomernega izplačevanja potnih stroškov in nadomestil, a je svoje stališče v hipu spremenil, ko mu je novinar povedal, da je bila to praksa Matjaža Zupana, predsednika UO SAZAS. Ne glede na to, da izpis predstavlja verodostojno listino, je za preverjanje resničnosti podatkov 8-krat poklical Zupana na njegov osebni telefon, pri čemer je nedvoumno, da gre za njegovo številko. Ker se ni niti enkrat oglasil, ga je poklical z druge mobilne številke. Tokrat se je Matjaž Zupan oglasil, a iz novinarju nerazumljivega razloga trdil, da to ni on, čeprav ga je novinar prepoznal po glasu. Ker tudi na ta način ni mogel preveriti podatkov, ga je znova poklical s hrvaške številke, oglasila se je ženska, ki je telefon predala Matjažu Zupanu, ki pa je zopet trdil, da to ni on. Po mnenju novinarja si je Matjaž Zupan prizadeval, da bi mu onemogočil preverjanje, ki pa po novinarjevem prepričanju tudi ni bilo potrebno.
Na SAZAS-ovo zatrjevanje, da se nadomestilo izplačuje namesto plače, novinar opozarja, da si je Zupan za vsako pot izplačal 4140 SIT kilometrine in 31.000 SIT nadomestila, saj je nadomestilo vezano na sestanke in razgovore. Iz objavljenega dokumenta je razvidno, da je Zupan zgolj v desetih dneh avgusta 2006 opravil 21 voženj po 4140 SIT in za istih deset dni prejel 20 nadomestil po 31.000 SIT. Po mnenju novinarja račun pokaže, da se je Zupan »za potrebe« izplačila tudi 4 x na dan vozil v Kranj in nazaj.
Novinar zanika kršitev 2. člena, saj meni, da v članku ni bil žaljiv, je pa opozoril na »malverzacije«, ki jih dokazuje objavljeni dokument. V podkrepitev, da gre za malverzacijo, navede podatek iz dokumenta: v istem dnevu ima Zupan obračunano 4-krat kilometrino za relacijo Ljubljana-Kranj in nazaj ter nadomestila za 4 sestanke v Ljubljani, kar je, pravi novinar, fizično skoraj nemogoče. Da bi dokazal svojo trditev, se je sam peljal do Kranja in nazaj in pot posnel. Ker mu SAZAS ni znal upravičiti 21 poti Kranj-Ljubljana-Kranj v 10 dneh, novinar sklepa, da gre za malverzacijo s kilometrino in nadomestili. Toliko bolj, ker si je Zupan obračunal 4-krat po 31.000 SIT tudi za sestanke s svojo sestro Simono Zupan. V članku je predstavil dokument s točnimi zneski in odzive SAZAS-a nanj.
Novinar zanika kršitev 3. člena, ker ni pridobil odziva Zupana. Pojasnil je, da ga je brez uspeha poskušal priklicati 10-krat, kar je v članku napisal, očitana kršitev 4. člena pa se mu zdi nelogična, saj informacij o sestavi organov SAZAS ni treba navajati.
Zanika kršitev 5. člena, ker v članku ni objavil nepreverjenih informacij, tudi ne informacije, da ima javnost pravico do imenovanja predsednika UO SAZAS, kot mu očita SAZAS.
Zavrača očitek o kršitvi 6.člena, saj mu vira ni treba razkriti, poleg tega pa so ga opozorili, da se bo SAZAS vsakogar, ki bi bil kritičen do njih, lotil z vojsko odvetnikov.
Zanika tudi kršitev 10. člena glede fotografije Zupana in letečih bankovcev, ker meni, da je slika – upoštevajoč količino sredstev, s katerimi upravlja SAZAS – primerna. Kršitev tega člena zanika tudi v zvezi s sliko iz filma Poletje v Školjki, v katerem je igral SAZAS-ov odvetnik Sluga. Meni, da ta slika ne ustvarja v javnosti negativne prepoznavnosti vpletenih, navsezadnje gre za enega najuspešnejših slovenskih mladinskih filmov.
Zanika kritev 12. člena, saj da podatkov ni zbiral na nedovoljen način. Od vira pridobljeni dokument je objavil, ker meni, da ima javnost pravico vedeti, kako si vodstvo največje avtorske organizacije v državi izplačuje kilometrino in nadomestila.
Kršitev 13. člena zavrača, ker ni zbiral podatkov, zato mu tudi ni treba predstaviti namena. Pravi, da se je vedno predstavil kot novinar. Andreja Šifrerja je vprašal, kaj si misli o funkcionarjih, ki si izplačujejo visoke kilometrine. Šifrer je bil izredno kritičen, ko pa mu je povedal, da to počne tudi predsednik SAZAS, pa je Šifrer prepovedal objavo svojega stališča do funkcionarjev.
Kršitev 14. člena zanika z argumentum, da v članku ni objavil nobenega posnetka pogovora, uporaba navednlc pa da ne more biti razlog za obtožbo nedovoljenega snemanja.
Tudi očitek o kršitvi 15. člena zanika, saj meni, da so v članku informacije jasno ločene od komentarja.
Kršitev 17. člena zanika, ker da ni posegal v pritožnikovo zasebnost, saj so njegove poti Kranj-Ljubljana službene, za katere dobi kilometrino, enako ne morejo biti zasebne narave sestanki, saj je za vsakega prejel nadomestilo 31.000 SIT.