Edi Mavsar, TV SLO, proti Portal Plus oz. odgovornemu uredniku Borisu Megliču

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek, Mario Belovič, Uroš Gramc (člani), je na seji 2. septembra 2015 v primeru Edi Mavsar proti spletnemu portalu Portal Plus (oz. odgovornemu uredniku Borisu Megliču) ugotovilo, da je Portal Plus (zanj Boris Meglič) odgovoren za kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Edi Mavsar, TV SLO, proti Portal Plus oz. odgovornemu uredniku Borisu Megliču.

Novinar TV SLO Edi Mavsar se je na Novinarsko častno razsodišče pritožil zoper avtorja prispevka z naslovom “Mavsar in RTV SLO obračunavata z Univerzo na Primorskem. Popravku je ugodilo sodišče in ne RTV SLO. Evgenija Carl gre zaradi tožbe Marušiča pred sodišče.“ Prispevek je bil objavljen 8. 11. 2014 na spletnem portalu Portal plus (http://www.portalplus.si/516/mavsar-in-rtv-slo-obracunavata-z-uni).
Neznani avtor spornega zapisa naj bi Kodeks novinarjev Slovenije kršil z naslednjimi navedbami: „Včeraj je morala RTV Slovenija namreč na ukaz sodišča, in ne po lastni volji, kot bi morda kdo pričakoval od kredibilnega in etičnega javnega medija, v televizijskem „prime timeu“ objaviti masiven, skoraj dve minuti trajajoč in ponižujoč posnetek tako za RTV kot za Mavsarja (dosegljiv pod tem prispevkom), ki je dodobra razgalil vso bedo, neprofesionalnost, spletkarstvo in hinavščino tega novinarja in nacionalne medijske hiše, ki sta brez utemeljenih razlogov povzročala škodo Univerzi na Primorskem in njenemu rektorju Draganu Marušiču. Z lažjo in manipulacijo. V prispevku oziroma v popravku tako lahko vsi zgolj strmimo odprtih ust in se čudimo, ne le nad neprofesionalnostjo in spletkarstvom novinarja Mavsarja, ampak dobimo globok vpogled v način dela tega novinarja in interes, ki ga zastopa novinar RTV Mavsar.“

Po mnenju pritožnika je avtor spletnega članka (pritožnik domneva, da gre za Borisa Megliča) kršil drugi, tretji in četrti člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Drugi člen je avtor novice po mnenju pritožnika kršil, ker z oznakami „razgalil vso bedo, neprofesionalnost, spletkarstvo in hinavščino tega novinarja“ ni zasledoval cilja celovitega informiranja javnosti, ampak diskvalifikacijo posameznika, in bil nekorekten in žaljiv. 3. člen Kodeksa naj bi kršil, ker avtor novice ni pridobil odziva tistih, na katere se nanašajo hude obtožbe v prispevku („Mavsar je debelo lagal, (…) je hinavec, spletkar (…) načrtno zavajal bralce in gledalce, ipd.“).

Pritožnik navaja, da je bil avtor prispevka seznanjen z vsebino sodb in okoliščinami popravka, saj je UP medije seznanila z vsebino sodb, pripela je celo povezave do pravnomočnih sodb, iz katerih so razvidne vse okoliščine. Četrti člen kodeksa je avtor novice kršil, ker je omenjena dejstva, ki po mnenju pritožnika pomembno razbremenjujejo očitke na njegov račun, zamolčal. Pritožnik je okoliščine objave popravka v pritožbi NČR obširno pojasnil. UP je aprila 2014 sprožila odškodninsko tožbo zoper pritožnika zaradi domnevno neutemeljenega posega v dobro ime rektorja UP Dragana Marušiča. Obenem je na Mavsarjevo poročanje 14. januarja 2014 na TV Koper in na TVS 1 zahtevala objavo popravka, kar sta tako odgovorna urednica TV Koper kot odgovorna urednica informativnega programa na TVS 1 zavrnili kot neutemeljeno. Sledili sta dve ločeni tožbi za objavo popravka. Ker vročitev v primeru odgovorne urednice informativnega programa TVS 1 ni bila opravljena oziroma mogoča po običajni poti, je sodišče uporabilo institut fiktivne vročitve. Ker sodišče v zakonitem roku ni prejelo odgovora na tožbo, je izdalo zamudno sodbo in RTVS naložilo objavo vsebine popravka. RTVS se je na to pritožila z vsebinskimi argumenti in na drugi stopnji zmagala. UP je na to na Vrhovno sodišče naslovila zahtevek za revizijo in z njim uspela. Vrhovno sodišče je potrdilo zamudno sodbo prve stopnje. V praksi je to pomenilo, da je RTVS morala v 8 dneh pod izvršbo 10 000 evrov objaviti popravek kar se je 6. novembra 2014 tudi zgodilo. Pritožnik je objavi popravka nasprotoval, saj se sodišče, kot je razvidno tudi iz priložene dokumentacije, ni ukvarjalo z vsebino, ampak je sodbo oprlo na procesno napako, ki jo je zagrešila RTVS oziroma odgovorna urednica. Pritožnik ob tem poudarja, da je vsebina objavljenega popravka tudi v nasprotju z eno od sodb (UP je tožila resorno ministrstvo in spor izgubila), ki je postala pravnomočna maja 2014, 6 mesecev pred objavo popravka. Gledalcem je TVS – tako pritožnik – prevajala vsebinsko neresničen popravek.

Boris Meglič, odgovorni urednik medija Portal Plus, ni odgovoril niti na pritožbo niti na poziv, naj razkrije avtorja prispevka.

SKLEP:

Boris Meglič je kot odgovorni urednik kršil 2., 3. in 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

Avtor sporne novice je bil pri ocenjevanju novinarjevega dela žaljiv. Z oceno, da je objavljeni prispevek „dodobra razgalil vso bedo, neprofesionalnost, spletkarstvo in hinavščino tega novinarja“, se je na žaljiv način dotaknil tudi novinarjeve osebnosti in s tem kršil 2. člen Kodeksa.

Tretji člen je kršil, ker si ni pridobil pritožnikovega odziva na hude obtožbe. Da je novinar „debelo lagal“, je glede na težo, ki jo ima novinarska kredibilnost za novinarja, zagotovo huda obtožba. NČR se tudi strinja, da je bil oziroma bi avtor prispevka moral biti seznanjen z vsebino sodb in okoliščinami popravka, ki ga je RTV SLO morala objaviti zaradi procesne napake oziroma ravnanja RTV SLO in ne zaradi dokazanih napak novinarja. Zato ugotavlja, da je avtor zamolčal ključne informacije in s tem kršil 4. člen Kodeksa.

Ker NČR ne razpolaga z imenom avtorja sporne novice, je odgovornost za kršitve kodeksa pripisalo odgovornemu uredniku.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani, 23. oktobra 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča