11. 6. 2015

Hokejska zveza Slovenije proti Mateju Grošlju (Dnevnik)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek, Mario Belovič in Uroš Gramc (člani), je na seji 2. septembra 2015 v primeru Hokejska zveza Slovenije proti Mateju Grošlju, Dnevnik, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Hokejska zveza Slovenije proti Mateju Grošlju (Dnevnik)

Pritožnik Hokejska zveza Slovenije (HZS), s pod pritožbo podpisanim predsednikom Matjažem Rakovcem, novinarju Mateju Grošlju (Dnevnik) očita, da je v prispevku »Pristov brez licence, Kopitar zasluži največ«, ki je bil objavljen 5. novembra 2014 kršil 1. , 2. , 3. , 5. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa). S prispevkom »Strahopetec« pa je Matej Grošelj po mnenju pritožnika kršil 1., 2., 3., 9. in 17. člen Kodeksa.

HZS (v nadaljevanju pritožnik) novinarju Mateju Grošlju očita, da je v prispevku »Pristov brez licence, Kopitar zasluži največ« kršil 1. člen, ker da ni preveril točnosti informacij in ker naj bi navajal neresnične in zavajajoče informacije, ki vsebujejo tudi hude obtožbe (3. člen). Podcenjevalno naj bi obravnaval igralce moške članske reprezentance s citatom in ni pridobil odziva tistega, ki ga te informacije zadevajo: »Razdeljevanje nagrad po omenjenem ključu bi spet lahko pripeljalo do pomislekov znotraj ustroja članske reprezentance, saj so nekateri hokejisti debelo gledali že po zadnjem uspešnem nastopu na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Sočiju.«

Pritožnik novinarju očita, da je 1. člen kršil tudi v naslednjih delih prispevka:

– »V primeru obstanka v skupini A na prihodnjem šampionatu spomladi 2015 v Ostravi na Češkem bo razmerje bonusov med selektorjem in posameznim igralcem skoraj 15 : 1 v prid Kopitarja.« Ob objavi članka pritožnik še ni odločil o nagradah igralcev na prvenstvu in zato ta informacija ni držala. Novinar zato niti teoretično ni mogel izvedeti zanjo. Pri tem delu prispevka je novinar kršil še 6. člen (ker ni navedel vira informacij) in 5. člen (ker ni opozoril, da gre za nepreverjene informacije, ampak jih je zapisal kot dejstva).

– »Vsi štirje trenerski delavci (poleg Kopitarja in Burnika še pomočnik selektorja Nik Zupančič in trener vratarjev Gaber Glavič) pa bi zaslužili nekaj tisoč evrov tudi za premik Slovenije na lestvici Mednarodne hokejske zveze, medtem ko bi igralci ostali brez tovrstnega privilegija.« Pritožnik pravi, da nikoli niso imeli nagrad vezanih na to lestvico.

– Pod naslovom »Dnevnikove infografike: Plače funkcionarjev HZS in reprezentantov« naj bi novinar netočno zapisal, da gre za »Finančni načrt HZS za leto 2015« oziroma za »plačilno listo HZS za leto 2015«, kot je senzacionalistično zapisal v podnaslovu. Nato naj bi še primerjal neresnične podatke.

Pritožnik očita novinarju, da je z delom prispevka »Po neuradnih informacijah se je Matjažu Kopitarju ob podpisu nove pogodbe za naslednje štiriletno obdobje povišala plača, ob tem pa ne gre spregledati, da so v zvezi že razlagali, da je zdajšnja pogodba sestavljena po selektorjevem okusu« kršil 2. člen, ker pri pritožniku nikoli niso razlagali, po čigavem okusu naj bi bila sestavljena pogodba s selektorjem. Prav tako novinar ni opozoril, da gre za nepotrjene informacije in ne dejstva, zaradi česar je kršil tudi 6. člen.

Pritožnik novinarju očita, da je v tudi prispevku »Strahopetec« kršil več členov Kodeksa. Prvi člen naj bi kršil, ker ni poskušal preveriti točnosti informacij in je napačno zapisal: »Nedvomno pa bi moral biti Rakovec bolj spoštljiv vsaj do legend slovenskega hokeja. Ob zadnjem reprezentančnem turnirju si je privoščil veliko sramoto, ko si je drznil selekcionirati celo vabila za goste v prostoru VIP, kjer ni bilo prostega sedeža niti za človeka iz hokejskega hrama slavnih v Torontu.«Ta del je po mnenju pritožnika osebno žaljiv (2. člen), vsebuje informacije z močnim nabojem in hudimi žaljivimi očitki (spoštljivost, drznil selekcionirati, privoščil veliko sramoto), torej hude obtožbe do pritožnika oziroma predsednika HZS, na katere novinar ni pridobil odziva. S tem je kršil tudi 3. člen.

Drugi člen je novinar po mnenju pritožnika kršil še z več drugimi zapisi; meni, da je zavrnitev intervjuja predsednika HZS z njim sankcioniral z osebnimi žaljivkami. In sicer v več delih prispevka:

• »Tako si torej prvi človek slovenskega hokeja predstavlja sodelovanje z mediji.«

• »Odgovarja samo njemu prijaznim novinarjem, a ne razume, da se tovrstno selekcioniranje še nikdar ni dobro končalo.«

• »Matjaž Rakovec ima vso pravico, da zavrne intervju, a s tem jasno pokaže, kako velik človek je. V tem primeru se je izkazal kot strahopetec, ki se boji soočiti z neprijetnimi vprašanji.«

• »Odkar Rakovec sedi na predsedniškem stolčku, si je povsem podredil hokejski aparat. Kdor ne razmišlja kot on, ni zaželen za isto mizo, zato ni čudno, da si je za člane predsedstva skrbno izbral ljudi iz svojega zaprtega kroga.«

Novinar naj bi kršil 9. člen s tem, ko je zapisal: »A ne razume, da se tovrstno selekcioniranje še nikdar ni dobro končalo.« Pritožnik ta stavek dojema, kot da novinar intervjuvance v zameno za intervju nagrajuje (plačuje) z njegovim vzdržanjem do javnega blatenja, vendar bi se moral izogibati plačevanju informacij, kot narekuje Kodeks. Kršil naj bi še 17. člen, ker da je prispevek izrazito senzacionalističen, novinar naj bi blatil dobro ime pritožnika že z naslovom članka in naj ne bi spoštoval pravice do zasebnosti, saj je zavrnitev intervjuja uporabil za javno blatenje.

Matej Grošelj je odgovoril na pritožbo in vse očitke zavrnil. Novinar meni, da v prispevku »Pristov brez licence, Kopitar zasluži največ« ni kršil 1. člena. Povedal je, da je imel točne informacije, ker je razpolagal s finančnim načrtom HZS, ki je bil pripravljen za potrditev na 125. seji predsedstva HZS 4. novembra, torej na dan pred izidom članka. Gradivo je priložil odgovoru na pritožbo. Novinar zatrjuje, da je obstajala formula delitve denarja ob uspehu reprezentance in da je bila oblikovana politika prejemkov posameznih igralcev in strokovnega štaba, ki so jo kasneje morali potrditi še na izredni skupščini. Pravi, da je uporabil izraz »plačilna lista HZS«, ker finančni načrt HZS dejansko izkazuje prejemke igralcev in strokovnega štaba ter zato ne gre za netočnost ali zavajanje.

Novinar meni, da bi ključ podeljevanja nagrad lahko pripeljal do pomislekov znotraj hokejske reprezentance in da to ni senzacionalistični zaključek, ampak nesporno dejstvo. Delitev denarja s strani krovne panožne organizacije lahko povzroči nezadovoljstvo, pravi novinar, kar se je na hokejski zvezi že dogajalo in je obče znano, ob tem pa omenja še nogometno in smučarsko zvezo. Zato s tem ni imel namena ustvariti spora med igralci in funkcionarji. Povedal je, da je poročal zgolj z namenom obveščanja javnosti in da se ni opredeljeval do zadovoljstva igralcev.

Novinar tudi zanika, da bi kršil 2. člen, ko je zapisal, da je pogodba sestavljena po selektorjevem okusu, da bi zbudil lažni vtis, da je pri pritožniku kaj narobe. Da je bila sestavljena po njegovem okusu, se mu ne zdi problematično, ker je morala biti, sicer je ta ne bi podpisal. Navedel je, da je nekaj podobnega zapisal že v prispevku »Matjaž Rakovec se ima za najuspešnejšega šefa vseh časov« 26. junija 2014. Pravi, da tedaj HZS in njenega predsednika ni zmotil zapis: »Nobena neznanka ni, da bo z ustoličenjem Rakovca mandat na selektorski klopi članske reprezentance nadaljeval Matjaž Kopitar, ki mora le še podpisati po njegovi meri že sestavljeno pogodbo.«

Novinar je zavrnil očitke, da ni preverjal resničnosti podatkov. Dobil naj bi jih od zaupnega vira na HZS, sicer pa je razvidno, da je bila ta pošta poslana vsem članom predsedstva HZS, zaradi česar preverjanje pristnosti dokumenta ni bilo potrebno. Spomladi leta 2013 naj bi generalnega sekretarja na HZS Dejana Kontreca spraševal o plači selektorja, vendar je dobil sporočilo po telefonu, da gre za interne podatke. Novinar pravi, da HZS ni naklonjena transparentnemu prikazovanju podatkov o plačah, da je problematično zgolj razkritje, ne pa vsebina, česar pritožnik ne prereka. Novinar je dejal, da bi predsednik HZS lahko o tem spregovoril tudi v intervjuju, vendar vanj ni privolil. Meni, da navedbe v prispevku ne predstavljajo hudih obtožb, temveč gre zgolj za navajanje resničnih in preverljivih dejstev.

Za prispevek »Strahopetec« novinar navaja, da gre za komentar, h kateremu je v skladu z uredniško politiko priložena fotografija avtorja, tekst pa je v poševni pisavi. Pojasnjuje, da je komentar novinarski žanr, v katerem novinar vrednoti dogodke, kar zahteva razodetje njegovega mnenja. Trdi, da ni blatil dobrega imena Matjaža Rakovca, ampak je komentiral njegovo odločitev za zavrnitev intervjuja. Zato je naslov Strahopetec potrebno presojati v kontekstu celotne vsebine in torej z nekaterimi dejstvi, ki mu niso bila po godu. Meni, da zapisa »se tovrstno selekcioniranje še nikoli ni dobro končalo« ni možno interpretirati kot grožnje, ampak kot dejstvo, da javne osebe, med katere spada predsednik HZS, ki komunicirajo zgolj z nekaterimi mediji, sčasoma izgubijo verodostojnost v očeh javnosti. Novinar meni, da pri označbi, da gre za strahopetca, ki se boji soočiti z neprijetnimi vprašanji, ne gre za vrednostno sodbo, ampak zgolj za komentar odločitev, da je zavrnil intervju.

Nekorektno in osebno žaljivo predstavljanje podatkov novinar zavrača tudi pri očitku, da je to storil z zapisom »odkar Rakovec sedi na predsedniškem stolčku, si je povsem podredil hokejski aparat. Kdor ne razmišlja kot on, ni zaželen za isto mizo, zato ni čudno, da si je za člane predsedstva skrbno izbral ljudi iz svojega zaprtega kroga«. Novinar pravi, da je dejstvo, da ne sprejema drugače mislečih ljudi, kar izhaja že iz njegove zavrnitve intervjuja za Dnevnik, ki je navajal resnične podatke, do katerih je prišel s pomočjo svojih virov na HZS. Zavrnitev intervjuja obravnava kot užaljeno potezo predsednika, ki kaže na njegovo percepcijo drugače mislečih. Nezmožnost sodelovanja z drugače mislečimi naj bi mu potrdili tudi drugi viri, eden od teh je legenda slovenskega hokeja Rudi Hiti, ki kljub izjemnim zaslugam za razvoj tega športa pri nas, zaradi osebnih zamer ni bil povabljen v vip ložo turnirja v Tivoliju. Izjavo Hitija je novinar priložil k odgovoru na pritožbo. Da gre pri navedbi o »selekcioniranju v prostoru vip« prav zanj, novinar pravi, da ni sporno, saj je bil prav on pred leti sprejet v dvorano slavnih. To pa je še eno dejstvo, ki pritrjuje tezi o selekcioniranem pristopu do ljudi, meni novinar.

Novinar zavrača, da bi zlorabil medij za komentar odločitve Rakovca za zavrnitev intervjuja. Meni, da gre bolj za figurativno pripombo kot pa za resen očitek, da bi intervju »plačal« s pisanjem po volji intervjuvanca. Meni, da navedba pritožnika zgolj odraža njegovo percepcijo komuniciranja z mediji in pojasnjuje motive pritožbe kot kazen za kritično poročanje. Novinar zavrača poseg v zasebnost, pravi, da gre za neutemeljen in nesmiseln očitek, da ne ve, kako bi s takšnim pisanjem sploh lahko posegel v njegovo pravico do zasebnosti.

SKLEP:

Novinar Matej Grošelj v prispevku »Pristov brez licence, Kopitar zasluži največ« ni kršil 1., 2., 3., 5. in 6. člena Kodeksa, v komentarju »Strahopetec« je kršil 2. člen, ni pa kršil 1., 3., 9. in 17. člena Kodeksa.

Obrazložitev:

Pritožnik novinarju v prispevku »Pristov brez licence, Kopitar zasluži največ« očita, da je zgodbo zgradil na neresničnih in nepreverjenih informacijah ter da je podatke in dejstva predstavil na nekorekten in osebno žaljiv način, a v pritožbi tega ni izpodbijal s kakšnimi drugimi podatki. Novinar je odgovoru priložil finančni načrt HZS za leto 2015 ter korespondenco po elektronski pošti med vodstvom HZS in člani predsedstva, iz česar je razvidno, od kod je dobil material za prispevek. Tega je osnoval na napovedi izredne skupščine, dokumentih, ki jih je pridobil od svojih virov, ti pa razkrivajo nekatere podrobnosti osrednje točke skupščine – potrditve finančnega načrta za leto 2015. Od tod izhajajo tudi primerjave in vse drugo, razviden je razpon nagrajevanja za uspehe reprezentance med njenim strokovnim štabom in igralskim kadrom, poleg tega pa je poimensko navedeno, kdo bo dobil kolikšen del plačila. A razkrivanje teh podatkov ni nekorektno, osebno žaljivo in huda obtožba, kot ni huda obtožba, da bi delitev nagrad lahko zanetilo spor ali zgolj nesoglasja znotraj reprezentance. Pri navajanju finančnega načrta HZS le v delu izplačil reprezentanci in vodstvu HZS novinar ni netočno »prevedel«, da gre za plačilno listo, zato ni kršil 1., 2. in 3. člena Kodeksa.

Novinar ni kršil 5. člena, saj kot dejstev ni navajal nepotrjenih informacij. Uporabljal je podatke iz uradnega dokumenta. Da ta še ni bil potrjen, ne spremeni bistva. Novinar pa je tudi navedel, da bodo omenjene postavke potrjevali kasneje na izredni skupščini. Iz prispevka je razviden tudi vir informacij, v naslovu infografike: Finančni načrt Hokejske zveze Slovenije za leto 2015. Od tod izhajajo vsi podatki v tekstu, zato ni kršitve 6. člena. Poleg tega je novinar v prispevku zapisal, da gre za gradivo za predvideno skupščino.

Novinar s tem, ko je zapisal, da se je po neuradnih informacijah Matjažu Kopitarju z novo pogodbo povišala plača in da so na zvezi že razlagali, da je zdajšnja sestavljena po njegovem okusu, ni bil osebno žaljiv, zato ni kršil 2. člena. Kopitar se je očitno strinjat z vsebino pogodbe, da je pristopil k sodelovanju. Novinar je tudi opozoril, da gre za nepotrjene informacije. V začetku stavka je navedel, »po neuradnih informacijah«, zato ni kršil 5. člena Kodeksa.

V komentarju »Strahopetec« novinar ni kršil 1. člena, ker je precej določno navedel, da je s selekcijo vabil za vip goste brez sedeža ostal človek iz hokejskega hrama slavnih v Torontu. Rudi Hiti je v svojem odgovoru potrdil, da je vselej prejemal vabila po redni pošti in da mu »avtomatsko vabilo« ni znano. Če kdo ima besedo pri tem, koga povabiti kot posebnega gosta, je prvi mož organizacije zagotovo eden teh, zato NČR meni, da mu je novinar upravičeno »prilepil«oznako selektorja povabljenih. Ob tem je podal tudi svoj pogled na to, da med njimi ni bilo enega najbolj zaslužnih za prepoznavnost in razvoj slovenskega hokeja, ki je cenjen v globalnem merilu v tej športni panogi, njegov prispevek pa cenijo tudi na drugih področjih. V kritiki je novinar oster, skozi prispevek razvija tezo, da Matjaž Rakovec ne spodbuja in ne tolerira drugače mislečih. Ob tem navaja več primerov: ustroj SZS, sodelovanje z mediji, v tem kontekstu je tudi zavrnitev intervjuja z njim kot novinarjem Dnevnika. Vendar pa NČR meni, da je bil novinar z etiketiranjem Rakovca kot strahopetca v naslovu in besedilu osebno žaljiv. S tem je kršil 2. člen Kodeksa.

V komentarju je ravnanje Rakovca primerjal tudi z drugimi funkcionarji na podobnih položajih, kot je na primer Franjo Bobinac, ki na drugačen način vodi rokometno zvezo. Novinar v teh primerjavah ni bil osebno žaljiv, zato ni kršil 2. člena, prav tako ne 3. člena, saj ne gre za hudo obtožbo. NČR tudi ugotavlja, da je novinar Rakovca prosil za odziv, vendar je ta intervju zavrnil, kar je dodaten argument za to, da novinar ni kršil 3. člena Kodeksa. Novinar ni kršil niti 9. člena, ker Kodeks plačevanje informacij ne obravnava v tako širokem kontekstu, kot si to tolmači pritožnik, 17. člena pa tudi ne, saj ni šlo za razkrivanje zasebnosti v javnosti in senzacionalizem. Zavedati se je treba, da je predsednik Hokejske zveze Slovenije javna osebnost, zato je pri njem pravica javnosti do obveščenosti širša.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.