Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Nada Ravter, Jernej Rovšek, Neža Kogovšek Šalamon, Uroš Gramc, Mario Belovič in Nina Jerman (člani), je na seji 24. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) proti Kseniji Horvat Petrovčič, Nadi Lavrič, Rosviti Pesek, Saši Krajncu in Ani Mariji Bosak, ugotovilo, da so vsi navedeni kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja je glasovala proti.
Primer: UO DNS proti Kseniji Horvat Petrovčič, Nadi Lavrič, Rosviti Pesek, Saši Krajncu in Ani Mariji Bosak (vsi TV Slovenija)
UO DNS (v nadaljevanju pritožnik) očita Kseniji Horvat Petrovčič, odgovorni urednici informativnega programa TV Slovenija (v času objave prispevka), Nadi Lavrič, urednici oddaje Odmevi, voditeljici Rosviti Pesek ter novinarjema Saši Krajncu in Ani Mariji Bosak, da so v oddaji Odmevi dne 18. 11. 2014 kršili 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeks).
Na dan, ko je po spletu zaokrožil posnetek o intimnem odnosu (domnevno) med ravnateljem in učiteljico, so v večerni oddaji Odmevi na TV Slovenija pripravili prispevek na to temo, čeprav samega posnetka niso objavili. V uvodnem prispevku je ravnatelj zanikal pristnost video posnetka in povedal, da je podal kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Ob tem je razložil, kaj doživlja in da se je pogovoril z dijaki in zaposlenimi, ki da ga podpirajo. Novinar je opozoril, da je snemanje in razpošiljanje brez dovoljenja kaznivo in dodal še izjavo višjega državnega tožilca Draga Šketa. Voditeljica Rosvita Pesek se je nato s sogovornikoma, nekdanjo informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in ravnateljem Osnovne šole Prule Dušanom Mercem, pogovarjala o tem dogodku, o pristnosti video posnetkov na spletu, »nesramnosti« dijakov, možnih posledicah za vpletene in drugih temah, ki so se ob tem odprle.
Pritožnik meni, da sta Krajnc in Bosakova kodeks kršila, ko sta v prispevku razkrila identiteto ravnatelja in lokacijo šole. Ravnatelj je bil domnevno ena od dveh oseb na videoposnetku, ki je tistega dne zaokrožil po spletnih portalih, vendar njegove identitete ne bi smeli razkriti, ker po nobeni definiciji naj ne bi bil javna osebnost, čeprav gre za javnega uslužbenca z odgovornim delom. Čeprav se je odločil za nastop pred kamerami, najbrž v stiski, to po mnenju pritožnika naj ne bi upravičilo odločitve informativnega uredništva javnega zavoda RTV, da iz očitno nezakonitega posega v zasebnost dveh oseb naredi prvovrstno temo v osrednji informativni oddaji nacionalne televizije.
Pritožnik meni, da so odgovorni na nacionalni televiziji s to objavo kršili tudi Kodeks RTV Slovenija, ki da navaja, da je poseg v posameznikovo zasebnost upravičen le, ko krši zakon, a da do tega v konkretnem primeru ni prišlo, ker ravnatelj in učiteljica nista kršila zakona.
Osnova za medijsko objavo je bil po mnenju pritožnika sporni videoposnetek in ne javni interes ali za javnost relevantna zgodba, na nacionalni televiziji pa da so se le priključili medijskemu stampedu, ki se je tistega dne začel v konkurenčnih medijih. Pritožnik tudi očita, da se je zgodba iz spletne bizarne sprevrgla v nacionalni dogodek po tem, ko so o njej začeli poročati osrednji mediji na čelu s TV Slovenija, za kar naj bi nacionalna televizija kot medij posebnega pomena nosila še večjo odgovornost kot njene komercialne tekmice. In da bi zanjo morali veljati še višji etični standardi.
Na pritožbo sta se odzvali urednica oddaje Odmevi Nada Lavrič in novinarka Ana Marija Bosak in očitke zavrnili. Lavričeva je povedala, da je bil izključen namen te teme opozoriti na nesprejemljivost takšne objave. Meni, da bi bilo bolj udobno in manj tvegano, če bi molčali in zakopali glavo v pesek, vendar pa da so bili priča celodnevnemu poročanju različnih medijev o zadevi, ki ne bi smela priti v javnost. In da so z objavo prispevka in pogovora le sledili javnemu interesu opozoriti na mejo med zasebnim in javnim. Dodala je, da so objavili posnetke šole, a da so to pred tem storile druge medijske hiše in da je ravnatelj želel stopiti pred kamero in povedati, da on ni na spornem posnetku in da je vložil ovadbo proti neznanemu storilcu. S snemanjem naj bi mu samo omogočili, da se brani. Takrat je obstajal relevanten dvom, je dejala Lavričeva, da ravnatelj ni na posnetku in da gre za fotomontažo. V zagovor je še dejala, da pritožnik problematizira vprašanje voditeljice glede identitete oseb na posnetku.
Lavričeva je zavrnila mnenje pritožnika, da so le sledili medijskemu stampedu. Meni, da so storili ravno nasprotno, da so na TV Slovenija hoteli obsoditi in označiti sporno objavo kot izrazit poseg v zasebnost. To naj bi storili z dvema relevantnima gostoma v studio, Natašo Pirc Musar, ki da je odločno kritizirala objavo, in Dušanom Mercem, ki da je poudaril, da institucije, tudi šola, ne delujejo.
Ana Marija Bosak je na pritožbo odgovorila in dejala, da so se v desku dnevno-informativnega programa TV Maribor / TV Slovenija odločili, da teme ne bodo pokrivali, ker da tema kot taka ne sodi na nacionalni medij. Je pa urednica uredništva TV Maribor in koordinatorica informativnih oddaj, ki jih pripravljajo za TV Slovenija, Nina Cverlin večkrat ta dan prišla v pisarno, češ da »Ljubljana pritiska in pritiska« in ob 14.30, da »Ljubljana nepreklicno vztraja«. Zato je, moralnim in drugim zadržkom navkljub, tudi opravila delo na terenu, vendar pod prispevek ni želela biti podpisana. Dejala je, da je poklicala ravnatelja, ki je privolil v snemanje in predlagal, da se dobijo pred šolo. Dodala je še, da je posnela tudi pogovor z višjim državnim tožilcem v Mariboru, Dragom Šketom, nato pa kot »podaljšek« informativnega programa TV Slovenija, poslala izjave v Ljubljano, kjer so pripravili prispevek za Odmeve.