Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek, Lea Širok (člani), je na seji 8. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije proti novinarjema Gabrijelu Toplaku, Sašu Avramoviču, avtorjem podpisanim z inicialkami R. T., P. R., M. J. in T. C. (vsi svet24.si in Svet24) ter odgovornima urednicama portala svet24.si Karmen Špacapan in časopisa Svet24 Sonči Nered Čebašek ugotovilo, da so vsi kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Nada Ravter je glasovala proti in zapisala ločeno mnenje na kršitev 12. člena.
Primer: UO DNS proti novinarjema Gabrijelu Toplaku, Sašu Avramoviču, avtorjem podpisanim z inicialkami R. T., P. R., M. J. in T. C. (vsi svet24.si in Svet24) ter odgovornima urednicama portala svet24.si Karmen Špacapan in časopisa Svet24 Sonči Nered Čebašek.
Pritožnik UO DNS meni, da so pisci in obe urednici v prispevkih Mariborski seks škandal, 19. 11. 2014, svet24.si, in z identično vsebino, vendar naslovom Vroč šolski odmor, Svet24, Ne verjamejo jima, 20. 11. 2014, svet24.si, Mariborski seks škandal odmeva v tujini, 21. 11. 2014, svet24.si, Vroči posnetki: dokazi ju postavljajo na laž, 24. 11. 2014, svet24.si, in Svet24, Razkrito, kako se je mariborski ravnatelj lotil mednožja učiteljice, 26. 11. 2014, svet24.si, Mariborski ravnatelj… (ime umaknilo NČR, op. NČR) storil samomor, 29. 11. 2014, svet24.si., kršili 17. , 12. in 23. člen kodeksa novinarjev Slovenije. Pritožnik opozarja, da vsa besedila na portalu niso več dostopna, zato pritožba velja le za tiste, ki mu jih je uspelo pridobiti in predložiti.
Po mnenju UO DNS so navedeni novinarji in odgovorni urednici Karmen Špacapan in Sonči Nered Čebašek v vseh navedenih prispevkih kršili 17. člen kodeksa, saj so z objavo video posnetka, fotografij iz posnetka, ostalih fotografij, animacije, ravnateljevega imena, lokacije, kjer naj bi bil posnetek narejen, natančnim nazivom delovnega mesta učiteljice, navedbo o zakonskem stanu in otrocih razkrili identiteto obeh vpletenih ter grobo posegli v njuno zasebnost. Ravnatelj in učiteljica na srednji šoli sta sicer javna uslužbenca, ki opravljata odgovorna poklica, zato je javnost do določene mere upravičena do informacij o njiju, a le tistih, ki bi lahko vplivale na opravljanje njunih poklicev. Vendar pa prizadeta posameznika po nobeni definiciji nista javni osebnosti. Posega v zasebnost v tem primeru ni mogoče upravičiti. Intimen odnos dveh posameznikov sodi v najožji krog zasebnosti, zelo težko bi našli razlog ali javni interes, ki bi v takšnem primeru dovoljeval poseg v njuno intimo. Novinarji in urednici so z odločitvijo, da bodo o posnetku sploh poročali, kršili 17. člen kodeksa. Z nadaljnjimi odločitvami, da bodo poročali na takšen način – z objavo posnetka, obnavljanjem zgodbe, objavo fotografij iz posnetka in drugih fotografij prizadetih ter lokacije dogajanja, ne da bi vsaj poskušali zakriti identiteto prizadetih, senzacionalistično, z nekritičnim vpletanjem izjav – morda celo mladoletnih dijakov, pa so s kršitvami nadaljevali.
V prispevku Vroči posnetki: dokazi ju postavljajo na laž, 24. 11. 2014, Svet24.si in Svet24, so poleg fotografije spornega posnetka objavili še fotografijo ravnatelja in učiteljice s »šolskega izleta«, na kateri sta oba prepoznavna. O senzacionalističnih namenih medija v tem konkretnem prispevku priča tudi ponovna objava vseh fotografij in posnetka samega v prispevku o domnevni resničnosti ali neresničnosti izjav vpletenih. Zanje ni bilo nobenega profesionalno utemeljenega razloga več.
Novinarji in urednici naj bi kršili tudi 12. člen kodeksa, ki določa, da novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Posnetek so na nezakonit način sicer domnevno naredili dijaki, vendar pa so ga novinarji in urednici nekritično objavili v svojem mediju. Kodeks sicer res govori o nedovoljenem načinu zbiranja podatkov novinarja, vendar pa pritožnik meni, da je novinar prav tako odgovoren, ko podatke, za katere ve, da so pridobljeni na nedovoljen način, objavi kljub temu, da za objavo ni javnega interesa.
Novinar T. C. in odgovorna urednica Karmen Špacapan sta v prispevku Mariborski ravnatelj …(ime umaknilo NČR, op. NČR) storil samomor, 29. 11. 2014, svet24.si, kršila 23. člen kodeksa, saj sta o samomoru poročala, čeprav to ni bilo v javnem interesu. V prispevku je razkrita identiteta osebe, ki je storila samomor, ta oseba je ponovno povezana s spornim posnetkom z navedbo, «širši javnosti je postal znan po tem, ko je v javnost prišel posnetek spolnega odnosa na šoli«.
UO DNS sicer ne trdi, da mediji o konkretnem samomoru sploh ne bi smeli poročati, vendar na pieteten način in v skladu s kodeksom (brez razkrivanja identitete, s previdnim navajanjem okoliščin in vzrokov, brez navajanja metode in kraja dejanja), in le v primeru, če bi novinarji ob upoštevanju teh meril odpirali tudi relevantna družbena vprašanja.
Obe urednici, podpisana novinarja in avtorji, podpisani z inicialkami, na pritožbo niso odgovorili.