4. 7. 2015

UO DNS proti novinarkam Danici Ksela, Barbari Bašič, Tjaši Dugolin, voditelju/avtorju Janiju Muhiču, odgovornemu uredniku informativnega programa POP TV Tomažu Peroviču in urednici oddaje 24 ur Tjaši Slokar

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Nina Jerman, Mario Belovič, Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek, Lea Širok (člani), je na seji 8. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije proti novinarkam Danici Ksela, Barbari Bašič, Tjaša Dugolin, voditelju/avtorju Janiju Muhiču, odgovornemu uredniku informativnega programa POP TV Tomažu Peroviču (v času objave prispevkov) in urednici oddaje 24 ur Tjaši Slokar (v času objave prispevkov) ugotovilo, da so vsi kršili Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: UO DNS proti novinarkam Danici Ksela, Barbari Bašič, Tjaši Dugolin, voditelju/avtorju Janiju Muhiču, odgovornemu uredniku informativnega programa POP TV Tomažu Peroviču in urednici oddaje 24 ur Tjaši Slokar

UO DNS (v nadaljevanju pritožnik) meni, da so na televiziji POP TV s prispevkoma »Škandal na mariborski šoli« (oddaja 24 ur, 18. 11. 2014, avtorica Danica Ksela) in »Seks ne sodi v šolo, posnetek ne v javnost« (oddaja 24 ur, 19. 11. 2014, Danica Ksela), prispevkom v oddaji 24 ur zvečer (19. 11. 2014, Danica Ksela, Tjaša Dugulin in Barbara Bašič) in pogovorom v tej oddaji (Jani Muhič) ter oddajo TV klub (22. 11. 2014, Jani Muhič) kršili 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeksa).

Pritožnik novinarkam in urednikoma očita, da so v omenjenih prispevkih in pogovornih oddajah kontinuirano kršili kodeks, s tem ko so gradili zgodbo na domnevno nezakonito posnetem in nezakonito objavljenem videoposnetku intimnega odnosa (domnevno) med ravnateljem in učiteljico na eni od slovenskih srednjih šol. Ob tem pritožnik meni, da je šlo za neupravičen poseg v njuno zasebnost in razkrivanje osebnih podatkov, čeprav za objavo ni bilo javnega interesa. Pritožnik meni, da je šlo zgolj za senzacionalistično poročanje z namenom povečevanja gledanosti, kljub temu da v prispevkih obravnavajo tudi relevantne družbene teme, te temeljijo na konkretnem primeru, kar pomeni poseg v zasebnost in kršitev 17. člena kodeksa.

Pritožnik meni, da so novinarka Danica Ksela, odgovorni urednik informativnega programa POP TV Tomaž Perovič in urednica oddaje 24 ur Tjaša Slokar v prispevku »Škandal na mariborski šoli« kršili kodeks, ker je novinarka razkrila lokacijo šole ter identiteto ravnatelja in učiteljice, ki sta bila domnevno na video posnetku, ki je tistega dne zaokrožil po spletnih portalih. Na podlagi nezakonitega posega v zasebnost dveh odraslih oseb so naredili temo v osrednji informativni oddaji, čeprav za to po mnenju pritožnika ni bilo razlogov, saj ravnatelj po nobeni definiciji ni javna osebnost, čeprav gre za javnega uslužbenca, ki opravlja odgovorno delo. Pritožnik meni, da je prišlo do kršitve kodeksa, četudi sta se za nastop pred kamero – za to naj bi se odločila v stiski – odločila sama in četudi je novinarka poročala o ovadbi, ki sta jo vpletena vložila proti neznanemu storilcu.

Pritožnik meni, da je POP TV zgodbo gradil na video posnetku in ne na javnem interesu oziroma za javnost relevantni zgodbi in da vpletena, ravnatelj in učiteljica, nista kršila zakona, ampak sta bila žrtvi kršitve zakona, zato bi od odgovornih v informativnem programu POP TV pričakovali, da bodo zaščitili njuno zasebnost.

Pritožnik meni, da so iz istih razlogov kršili kodeks v prispevku »Seks ne sodi v šolo, posnetek ne v javnost« novinarke Danice Ksela dan kasneje, 19. 11. 2014, v oddaji 24 ur. Vnovič so po mnenju pritožnika z razkritjem zasebnosti obeh vpletenih, navajanjem njunih nazivov, lokacije, imena srednje šole, njunima izjavama kodeks kršili še v oddaji 24 ur zvečer istega dne, ko so kot uvod v pogovor voditelja Janija Muhiča z Angelco Likovič in Milanom Rejcem pripravili prispevek novinark Danice Ksela, Tjaše Dugulin in Barbare Bašič. Pritožnik meni, da bi pogovor o za družbo relevantnih temah, kot so vzgoja, nedovoljeni posegi v zasebnost, spletno nadlegovanje, kar je v javnem interesu, lahko obravnavali brez nepotrebnega posega v zasebnost dveh javnega nastopa nevajenih posameznikov, ki da jima je bila z objavo povzročena nepopravljiva škoda.

Kršitev kodeksa na teh argumentih pritožnik prepoznava tudi v oddaji TV klub, ki je bila na sporedu na POP TV tri dni za tem, 22. 11. 2014. Meni, da je šlo spet za neupravičen poseg v zasebnost, da so bile obravnavane teme sicer družbeno relevantne, da pa so se navezovale na konkreten dogodek. Voditelj Jani Muhič je pogovor napovedal »spolni škandal v mariborski Srednji tehniški šoli«, s čimer je identificiral vpletene osebe, za kar naj ne bi bilo javnega interesa, s tem pa, kot tudi oba urednika, kršil kodeks.

V imenu uredništva POP TV je na pritožbo odgovorila Tjaša Slokar. Kršitve kodeksa ni zanikala. Povedala je, da so se v uredništvu 24 ur za spremljanje zgodbe odločili po tem, ko je posnetek prišel v javnost na družbenih omrežjih in novičarskih portalih, in da je bil odločilni trenutek za objavo v osrednji informativni oddaji 24 ur, ko sta se ravnatelj in učiteljica odločila, da bosta stopila pred medije in razložila svojo plat zgodbe, predvsem pa, da bosta zanikala, da sta na spornem posnetku res onadva in da bosta zaradi tega proti neznanemu storilcu vložila kazensko ovadbo. Dejala je, da se jim je v uredništvu to zdel primeren trenutek, da objavijo tudi izjavi obeh akterjev in opozorijo, da bi lahko šlo tudi za montažo. Ukvarjali so se torej s kazensko pravnim vidikom zgodbe.

Slokarjeva pravi, da so dopuščali možnost , da sta bila ravnatelj in učiteljica žrtev morebitnega izsiljevanja dijakov, da so želeli tudi opozoriti na nedopustne posege v zasebnost ter na nezakonito snemanje in razpečevanje slikovnega materiala. Ob tem je dejala, da je spolni odnos med dvema odraslima osebama zasebna stvar, da nihče od omenjenih ni bil javna osebnost, a da ravnatelj srednje šole verjetno ni popoln anonimnež, zato je njegova pravica do zasebnosti na delovnem mestu manjša, ko bi bila v zasebnem prostoru.

Slokarjeva je povedala, da so v oddaji 24 ur zvečer tega dne (19. 11. 2014) objavili prispevek, ki je bil zgolj zlepljenka prispevka iz oddaje 24 ur in uvod v pogovor s predsednikom Združenja ravnateljev Milanom Rejcem in nekdanjo ravnateljico Angelco Likovič, ki da sta pojasnila videnje tega dogodka, gostja pa je tudi menila, da spolni odnos ne sodi na delovno mesto. Dejala je, da so na to temo pripravili tudi TV klub tri dni kasneje, kjer da so osrednjo pozornost namenili predvsem vdoru v zasebnost in varovanju te. Imena ravnatelja in učiteljice niso omenili, je pa bilo seveda jasno, na kaj se pogovor nanaša, je priznala. Ob tem je poudarila, da so se pri poročanju o dogodku zavezali, da spornega posnetka ne bodo prikazali.

SKLEP:

Novinarke Danica Ksela, Barbara Bašič, Tjaša Dugolin, voditelj/avtor Jani Muhič, odgovorni urednik informativnega programa POP TV Tomaž Perovič in urednica oddaje 24 ur Tjaša Slokar so v vseh petih primerih kršili 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije

Obrazložitev:

NČR meni, da so navedeni v prispevku »Škandal na mariborski šoli« kršili 17. člen Kodeksa, ker niso spoštovali pravice do zasebnosti posameznikov in se niso izogibali neupravičenemu razkritju zasebnosti ravnatelja in učiteljice v osrednji informativni oddaji. V napovedi prispevka so objavili sicer zamegljeno sliko spornega posnetka, v pripevku pa razkrili identiteto vpletenih in kraj dogajanja. Poseg v njuno zasebnost ni bil upravičen, ker ni bilo javnega interesa za objavo, razkritje osebnih podatkov pa je vpletenima povzročilo nepopravljivo škodo. Ravnatelj je sicer javni uslužbenec z odgovornim delom, vendar ni javna osebnost. POP TV je zgodbo gradil na nezakonito posnetem in distribuiranem posnetku.

Voditeljica oddaje 24 ur je z uvodno napovedjo razkrila namen prispevka (šokantnost, senzacionalizem) z besedami »o čemer danes govori praktično ves Maribor, pa tudi marsikdo drug v Sloveniji«. Voditelj je v nadaljevanju napovedi le še stopnjeval težnjo po tovrstnem poročanju, ko je dejal, da so »posnetki amaterske kamere z mobitela takoj zaokrožili po spletu. Da gre za škandal, pišejo.« Kljub temu, da je nato navedel, da sta domnevna akterja zanikala pristnost posnetka, pa je le še podpihoval napoved z besedami »Dijaki pa odgovarjajo, da oba lažeta.« V prispevku slednjega z ničemer niso podkrepili, šele ob koncu je novinarka Danica Ksela povedala, da lahko gre pri tovrstnem početju domnevnih dijakov za »kaznivo dejanje nedovoljenega snemanja in distribuiranja posnetkov«, in »če gre za montažo, kot trdita domnevno ujeta pedagoga, pa gre za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime«. Če bi se v prispevku ukvarjali s kazensko pravnim vidikom zgodbe, kot trdijo v uredništvu 24 ur, bi mu dali tudi več poudarka, namenili več prostora in zagotovili kakšnega relevantnega sogovornika, meni NČR, vse druge nepomembne »sočne« podrobnosti pa izpustili.

Iz prispevka lahko sklepamo, da so na POP TV vedeli, da vpletena nista kršila zakona, ampak sta bila kvečjemu žrtvi kršitve zakona, in bi torej od odgovornih pričakovali, da bodo zaščitili njuno zasebnost, a so jo le razkrili. Da sta ravnatelj in učiteljica podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ne opravičuje razkritja njune identitete, prav tako ne dejstvo, da sta se bila sama pripravljena pojaviti v medijih in povedati svojo plat zgodbe. Morali bi pretehtati, da sta se javnega nastopanja nevešča ravnatelj in učiteljica za nastop v medijih odločila v skrajni stiski, zato bi ju morali zaščititi, ne pa senzacionalistično povečevati dramatičnost okoliščin (»posnetek že od objave sproža burne odzive«, »video posnetek je bliskovito zaokrožil na družbenih omrežjih«, »na šoli je zavreščalo« …). NČR se strinja, da ravnatelj šole ni popoln anonimnež, a se tudi strinja s pritožnikom, da ni javna osebnost, čeprav gre za javnega uslužbenca, ki opravlja odgovorno delo, kot je (pedagoško) odgovorno tudi delo učiteljice. Javnost nima pravice, da bi posegla v njun intimen odnos, sploh pa ne v prostoru, kjer sta pričakovala zasebnost, in to na nezakonit način.

Prvi od petih prispevkov je bil podlaga za naslednje, obstaja vsebinska, avtorska in časovna povezanost, saj so bili objavljeni v nizu in zato zgolj izpostavljeni fragmenti v vsakem naslednjem, ki razkrivajo vpletena, ravnatelja in učiteljice, prebujajo še svež spomin na vse druge podrobnosti razkritja njune identitete in/ali intimnega odnosa.

Grob in nedopusten poseg v zasebnost NČR prepozna tudi v prispevku »Seks ne sodi v šolo, posnetek ne v javnost« Danice Ksela naslednji dan, 19. 11. 2014 v informativni oddaji 24 ur. Na POP TV so se odločili, da spremljajo življenje ravnatelja in učiteljice, ki da je bila naslednji dan »na prisilnem dopustu«. Spet razkrivajo, da »naj bi bila skupaj z ravnateljem posneta pri intimnem dejanju v kabinetu«. Pri tem uporabljajo pogojnik »naj bi«, kar pa ob pogosti uporabi izgublja svoj izvirni pomen. Pri tem vnovič uporabljajo senzacionalistični pristop »Škandal na mariborski srednji šoli še naprej močno razburja«. Del prispevka je sicer grajen na besedah nekdanje informacijske pooblaščenje Nataše Pirc Musar, ki opozarja na temeljno človekovo pravico do zasebnosti, a v osnovi prispevek izhaja iz konkretnega primera, s čimer je ta pravica do zasebnosti hkrati tudi kršena.

Tudi prispevek v večerni oddaji 24 ur zvečer tega dne ne odstopa od prejšnjih dveh. V osnovi je »zlepljenka prispevka v oddaji 24«, kot so povedali na POP TV, in uvod v pogovor s predsednikom Združenja ravnateljev Milanom Rejcem ter bivšo ravnateljico Angelco Likovič. V prispevku spet niso zaščitili identitete vpletenih, učiteljice in ravnatelja, ravno obratno, spet so ju »razgalili«, objavili njuni izjavi in ju oba podpisali z imenom, priimkom in nazivom ter objavili še nekatere druge podrobnosti: ime, lokacijo šole, podrobnosti iz njunega osebnega življenja (»težko je stopiti skozi vrata lastnega doma« …). Hkrati je voditelj Jani Muhič gosta vprašal, »kaj torej zdaj storiti po škandalu zaradi tega intimnega posnetka« in s tem apeliral na šokantno razsežnost dogodka. Nadaljeval je s špekulacijami, ki lahko (in tudi so) prinesejo nepopravljive posledice: »Dejstvo je, da gre za velik škandal, ki sicer še ni dokazan, potrjen, ampak vsi zdaj čakajo na te izsledke«. Sogovorniki so ugotavljali, da je bila žrtvama povzročena ogromna škoda, a namesto da bi jo omejevali, so ju z dodatnimi razkritji in spremljanjem, kaj se z njima dogaja (Jani Muhič: »Učiteljica je na prisilnem dopustu, smo danes izvedeli. Kaj to pomeni in zakaj ravnatelj ni? Nekdo jo je poslal domov«.), podpihovanjem in špekulacijami še obremenjevali. NČR zato meni, da je bil tudi v tem prispevku kršen 17. člen Kodeksa.

NČR ugotavlja, da je bil 17. člen kršen tudi v oddaji TV klub, 22. 11. 2014. Pogovor je sicer naslovil relevantne in aktualne teme v javnem interesu, kot so odgovornost za snemanje in objavo video posnetkov, odgovornost pedagoškega dela, vzgoja v šolskem sistemu, spletno nadlegovanje, pravica do zasebnosti (na javnem prostoru) in podobno, vendar se POP TV niti v tem primeru ni distanciral od neupravičenega posega v zasebnost, saj se je pogovor navezoval na konkreten dogodek. Tako je voditelj Jani Muhič že začel s stavkom »Spolni škandal na mariborski Srednji tehnični šoli, ki še vedno razburja in deli«, s čimer je v povezavi s prejšnjimi prispevki identificiral vpletene, čeprav za to ni bilo javnega interesa. Na konkreten dogodek se je navezoval tudi v pogovoru: »Ampak še vedno ob tem poudarjam, če se tista reč ne bi zgodila, ne bi bila posneta.« NČR zato meni, da so voditelj in oba urednika 17. člen kršili tudi v tem prispevku.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel za nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.