UO DNS proti novinarkam Maji Mastnak, Anji Ciglarič in Sandri Ezgeta, voditeljema oddaje Danes Mirku Mayerju in Urošu Slaku ter direktorju in uredniku informativnega programa in športa Bojanu Travnu (Planet TV)

Stališče Novinarskega častnega razsodišča DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Ranka Ivelja (predsednica), Gojko Bervar (podpredsednik), Davorin Koron, Uroš Gramc, Mario Belovič, Nada Ravter, Neža Kogovšek Šalamon, Jernej Rovšek in Nina Jerman (člani), je na seji 24. februarja 2015 v primeru Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) proti novinarkam Maji Mastnak, Anji Ciglarič in Sandri Ezgeta, voditeljema oddaje Danes (v času objave prispevkov) Mirku Mayerju in Urošu Slaku ter direktorju in uredniku informativnega programa in športa (v času objave prispevkov) Bojanu Travnu (Planet TV), ugotovilo, da so vsi kršili Kodeks novinarjev Slovenije. Nada Ravter je glasovala proti in zapisala ločeno mnenje glede kršitve 12. člena.

Primer: UO DNS proti novinarkam Maji Mastnak, Anji Ciglarič in Sandri Ezgeta, voditeljema oddaje Danes Mirku Mayerju in Urošu Slaku ter direktorju in uredniku informativnega programa in športa Bojanu Travnu (Planet TV)

Pritožba Upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije (UO DNS) se nanaša na poročanje o »spolnem škandalu« na srednji šoli v Mariboru, ko naj bi dijaki na nedovoljen način z mobilnim telefonom posneli intimni odnos med ravnateljem in učiteljico, posnetek pa so predvajali tudi mediji. Pritožba se konkretno nanaša na prispevke v dnevnoinformativni oddaji Danes, z dne 18. in 19. novembra 2014, ter na debato z gosti v istoimenski oddaji, z dne 22. novembra 2014. Pritožnik meni, da so novinarke, voditelja in uredniki v vseh omenjenih prispevkih v oddaji Danes kršili 17. člen kodeksa, saj naj bi z objavo video posnetka spolnega odnosa, fotografij iz posnetka, posnetka srednje šole, ravnateljevega imena in priimka, lokacije, kjer naj bi bil posnetek posnet, točnim nazivom učiteljice, fotografij ravnatelja in profesorice »s šolskega izleta« razkrili njuno identiteto in grobo posegli v njuno zasebnost. Pritožnik opozarja, da sta ravnatelj in učiteljica sicer javna uslužbenca, ki opravljata odgovorna poklica, zato je javnost do določene mere upravičena izvedeti informacije, ki bi lahko vplivale na opravljanje njunih poklicev, vendar pa da prizadeta posameznika nista javni osebnosti. Poleg tega konkretnega posega v zasebnost naj ne bi bilo mogoče upravičiti, tudi če bi šlo za javno osebnost, ki bi si sama želela medijske pozornosti in jo aktivno vzbujala. Po mnenju pritožnika intimen odnos dveh posameznikov sodi v najožji krog zasebnosti in zelo težko bi našli razlog ali javni interes, ki bi v takšnem primeru dovoljeval poseg medijev ali javnosti v njuno intimo.

Pritožnik nadalje zatrjuje: Ker so v dnevnoinformativni oddaji Danes, z dne 18. 11. 2014, tako v napovedniku oddaje kot kasneje v samem prispevku večkrat objavili posnetek spolnega odnosa, so novinarke, voditelja in uredniki kršili tudi 12. člen kodeksa, ki pravi, da novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Posnetek so na nezakonit način sicer domnevno naredili dijaki, vendar pa so ga omenjeni večkrat nekritično objavili v svojem mediju. Kodeks sicer res govori o nedovoljenem načinu zbiranja podatkov novinarja, vendar pa pritožnik meni, da je novinar prav tako odgovoren, če podatke, za katere ve, da so pridobljeni na nedovoljen način, objavi kljub temu, da za objavo ni javnega interesa. Pritožnik opozarja, da so novinarji navedli, da naj bi posnetek naredil »eden izmed dijakov«, kar lahko kaže, da niso bili prepričani v avtentičnost posnetka.

Ker so že v prvem prispevku (18. 11. 2014) poimenovali lokacijo domnevnega škandala, ime in priimek ravnatelja, ki je »oralno zadovoljeval učiteljico (…)«, ter poročali, da je učiteljica »odšla na prisilni dopust«, gre po mnenju pritožnika za očitno kršitev 17. člena kodeksa. Čeprav se je ravnatelj – očitno v stiski – za nastop pred kamerami odločil sam, to po mnenju pritožnika ne upraviči odločitve avtorjev oddaje Danes, da iz očitno nezakonitega posega v zasebnost dveh odraslih oseb naredijo prvovrstno temo v osrednji informativni oddaji na Planet TV. Pritožnik dodaja, da je bil v oddaji objavljen celo posnetek, kako se neznanci iz omenjenega ravnatelja delajo norca po telefonu, kar kaže, kako »resno« so se škandala lotili v oddaji Danes.

Pritožnik nadalje navaja, da so v isti oddaji, torej 18. 11. 2014, novinarji pripravili še prispevek, v katerem je novinarka Anja Ciglarič povzela vse dosedanje »ekscese« na slovenskih šolah, ki so jih učenci oziroma dijaki tudi posneli s svojimi aparati. Novinarka je v njem spet nekritično in brez razloga objavila posnetek spolnega odnosa na mariborski srednji šoli.

Pritožnik nato zatrjuje, da so šli v uredništvu oddaje Danes naslednji dan, torej 19. 11. 2014, še dlje – začeli so preverjati, ali je omenjeni posnetek spolnega odnosa, »ki so ga našli«, avtentičen oziroma pristen, ter objavili nekatere fotografije »s šolskega izleta« kot »nove dokaze«, na katerih sta oba akterja mariborskega škandala. To pomeni, opozarja, pritožnik, da so prvič objavili tudi fotografijo učiteljice z nezakritim obrazom, tako da so njeno identiteto še dodatno razkrili. V prispevku, ki ga je pripravila novinarka Sandra Ezgeta, so »ugotovili«, da učiteljica nosi enake prstane tako na spornem posnetku spolnega odnosa, ki so ga spet večkrat objavili, kot na omenjenih fotografijah. Argumentacija medijev, da so o zadevi poročali še naprej zaradi domnevnega laganja oziroma domnevne krive ovadbe ravnatelja in učiteljice, po mnenju pritožnika ne zdrži, saj je prav prva medijska objava, ki ni bila v javnem interesu, povzročila razvoj dogodkov, ki naj bi bili opravičilo za naslednje objave. O senzacionalističnih namenih medija v teh konkretnih prispevkih priča tudi ponovna objava vseh fotografij in posnetka samega, kar je bilo popolnoma nepotrebno in jih ne opravičuje niti domnevni javni interes, na katerega bi se medij poskušal sklicevati, torej poročanje o predkazenskih postopkih.

Pritožnik nadalje navaja, da so avtorji oddaje Danes 22. 11. 2014 pripravili tudi debato o mariborskem škandalu, pogovor med gosti pa je vodil voditelj Uroš Slak. Lokacija škandala je bila že na začetku pogovora razkrita, prav tako so spet objavili izjavo mariborskega ravnatelja, sporni posnetek ter fotografije učiteljice »s šolskega izleta« in med spolnim odnosom. Zato so avtorji oddaje po mnenju pritožnika spet kršili 12. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarke, voditelja in urednik na pritožbo niso odgovorili.

SKLEP:

Novinarke Maja Mastnak, Anja Ciglarič in Sandra Ezgeta, voditelja oddaje Danes Mirko Mayer in Uroš Slak ter urednik Bojan Traven so kršili 12. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR ugotavlja, da je bila v vseh treh prispevkih (18., 19. in 22. novembra) razkrita identiteta obeh oseb: objavljen je bil posnetek srednje šole, ravnateljev obraz, ime in priimek, naziv učiteljice ter fotografije obeh oseb. Razkritje njune identitete in informacij iz njune intimne sfere niso bili v interesu javnosti, zato so novinarke kršile 17. člen. Novinarke v prispevkih niso niti poskušale pojasniti, zakaj bi bila objava osebnih podatkov in vseh podrobnosti v zvezi s spornim posnetkom v javnem interesu. NČR opozarja, da ne gre za javni osebnosti, pa tudi če bi bili, bi bila objava podrobnosti iz njune intimne sfere v nasprotju s kodeksom. Njuna identiteta je bila razkrita na senzacionalističen način, med drugim tudi tako, da je bil večkrat prikazan posnetek intimnega odnosa. Iz enakega razloga sta 17. člen kršila tudi voditelja Uroš Slak in Mirko Mayer, saj se je posnetek vrtel tudi med napovedjo prispevka s strani Mirka Mayerja, med pogovorom z gosti, ki ga je vodil Uroš Slak, pa je bila celo objavljena primerjava med prstani učiteljice na način, da je bil na eni fotografiji jasno viden tudi njen obraz, s čimer je bila njena identiteta popolnoma razkrita.

NČR nadalje ugotavlja, da so novinarke z objavo posnetka, ki so ga domnevno posneli dijaki, s prispevki kršile 12. člen kodeksa. Kljub temu da novinarke niso same uporabile skrite kamere, ampak so to domnevno storili drugi, so dobro vedele, da je posnetek nastal na vprašljiv način. Poleg tega novinarke javnosti niso poskušale pojasniti, zakaj je posnetek v javnem interesu, kar je pogoj, da se nedovoljeno posneto gradivo lahko uporabi v javnosti. Ker tega niso storile, so kršile 12. člen kodeksa. Iz enakega razloga sta 12. člen kršila tudi voditelja Uroš Slak in Mirko Mayer, saj se je posnetek vrtel tudi med napovedjo prispevka s strani Mirka Mayerja in med pogovorom z gosti, ki ga je vodil Uroš Slak.

Ker je odgovorni urednik odgovoren za vse vsebine informativnega programa, je odgovoren tudi za kršitve, ki jih v objavah prispevkov storijo novinarji. Zato NČR ugotavlja, da je tudi odgovorni urednik kršil 12. in 17. člen kodeksa.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli od udeležencev v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

Ločeno mnenje Nade Ravter

Planet TV ni kršil 12. člena kodeksa, saj gre pri večinski odločitvi NČR po mojem prepričanju za napačno razumevanje tega člena, ki se glasi:
Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. Če informacij, ki so za javnost izrednega pomena, ni mogoče pridobiti drugače, mora svoje ravnanje in razloge zanj predstaviti javnosti.

Medij ni pridobil informacije na nedovoljen način oziroma je sploh ni pridobil sam oz. njegovi novinarji in v pridobivanju informacije tudi ni sodeloval, ampak jo je v oddaji Danes le povzel, saj je bila v medijih in na spletu prisotna že ves dan. Na nedovoljen način je informacijo pridobil tisti, ki jo je posnel.
Kršitev 12. člena bi lahko NČR ugotovilo le, če bi se ta glasil »Novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov ali podatkov, zbranih na nedovoljeni način.« Le v tem primeru bi šlo nedvomno za kršitev.

V Ljubljani, 31. marca 2015

Ranka Ivelja, predsednica Novinarskega častnega razsodišča