| Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije se je prejšnji teden konstituiral na prvi seji v mandatu 2015-19. Člani razsodišča v novem mandatu so: Ranka Ivelja, Gojko Bervar, Tatjana Pirc, Sonja Merljak, Neva Železnik in Jernej Rovšek, imenovani s strani skupščine društva ter Jelena Aščič, Davorin Koron, Nina Jerman, Anja Gorenc in Katarina Vučko, ki jih je imenoval sindikat novinarjev.
Člani razsodišča so izmed sebe za predsednika izvolili upokojenega novinarja Radia Slovenija Gojka Bervarja, ki je bil v preteklem mandatu podpredsednik razsodišča, za podpredsednico pa Jeleno Aščič, novinarko Informativnega programa TV Slovenija.
Prva seja razsodišča v novem mandatu je bila sicer namenjena neformalnemu pogovoru članov z zaslužno profesorico dr.
| Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije se je prejšnji teden konstituiral na prvi seji v mandatu 2015-19. Člani razsodišča v novem mandatu so: Ranka Ivelja, Gojko Bervar, Tatjana Pirc, Sonja Merljak, Neva Železnik in Jernej Rovšek, imenovani s strani skupščine društva ter Jelena Aščič, Davorin Koron, Nina Jerman, Anja Gorenc in Katarina Vučko, ki jih je imenoval sindikat novinarjev.
Člani razsodišča so izmed sebe za predsednika izvolili upokojenega novinarja Radia Slovenija Gojka Bervarja, ki je bil v preteklem mandatu podpredsednik razsodišča, za podpredsednico pa Jeleno Aščič, novinarko Informativnega programa TV Slovenija.
Prva seja razsodišča v novem mandatu je bila sicer namenjena neformalnemu pogovoru članov z zaslužno profesorico dr. Lee Wilkins z Misouri School of Journalism, ZDA. Profesorica je razložila sistem samoregulacije v ZDA, ki se močno razlikuje od evropskega sistema tiskovnih svetov. V ZDA ne poznajo takšnih organov, saj so novinarji prepričani, da bi bil to nesorazmeren poseg v 1. amandma ustave ZDA in posledično svobodo govora. Po medijih sicer deluje 39 varuhov bralcev, poslušalcev, gledalcev, ki pa ne ugotavljajo ali so novinarji kršili kodeks ali ne, večinoma tudi ne objavljajo javnih kolumen, ampak notranje rešujejo morebitne etično sporne odločitve. Po besedah Lee Wilkins javnosti ostane le možnost odškodninskih tožb zaradi žaljenskih deliktov, kar pa je po mnenju ameriških medijev sprejemljiv sistem, v katerem je za napake pač treba plačati z denarjem. ZDA nima enotnega novinarskega kodeksa, novinarske organizacije kot so Society of Professional Journalists, The American Society of News Editors, Online news Association, kot tudi posamezne medijske družbe sprejemajo svoje verzije etičnih standardov, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Veliko kodeksov se v zadnjem času ne ukvarja več s osnovnimi vrednotami novinarstva, ampak z odnosom novinar – javnost oziroma novinar – civilna družba, saj sodobna medijska komunikacija ni več enosmeren proces, ampak vse bolj interakcija. |
|
