Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Ranka Ivelja, Davorin Koron, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc in Tatjana Pirc je 10. novembra 2015 v primeru Boris Šuštaršič, zanj odvetniška družba Mramor, Sorta & Holec, proti novinarju Dela Marku Jakopcu ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju kodeksa).
Primer: Boris Šuštaršič, zanj odvetniška družba Mramor, Sorta & Holec, proti Marko Jakopec, Delo
Boris Šuštaršič novinarju Dela Marku Jakopcu očita, da je v članku Opozorila na zlorabo javnega denarja, objavljenem 1. 4. 2015 na spletnem portalu in v časniku Delo, komentiral kazenski postopek zoper obdolženo Eleno Pečarič, in sicer na način, ki je v nasprotju s kodeksom. Kršil naj bi 3. člen kodeksa, in sicer s tem, ko je v članku v celoti povzel izjave Elene Pečarič, s katerimi je ta podala hude obtožbe proti pritožniku, ni pa pridobil odziva oziroma komentarja od pritožnika, kot to določa 3. člen. Novinar je tako v članku napisal, da se je Elena Pečarič „kot novinarka čutila dolžno opozoriti na nenamensko porabljanje javnega denarja“. Poleg tega novinar povzema njeno izjavo, „da lahko koruptivna dejanja znotraj invalidskih in humanitarnih organizacij povzročijo tudi smrt posameznikov, in tudi, da je Šuštaršič že 40 let predsednik Društva distrofikov Slovenije, pri čemer člani ne vedo, kaj se dogaja s polovico njihovega premoženja.“ Ker si novinar pred objavo ni pridobil odziva oziroma izjave ali komentarja od Šuštaršiča, je članek po mnenju pritožnika pristranski, zavajajoč, neprofesionalen in „očitno objavljen z namenom očrnitve pritožnika“.
Novinar Marko Jakopec je v svojem odgovoru na pritožbo obširno povzel potek sojenja Eleni Pečarič, s katerega poroča za Delo. Sojenje se je na kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani začelo 6. februarja letos. Obtožni predlog Eleni Pečarič, članici YHD –Društva za teorijo in kulturo hendikepa, očita, da je brez podlage v zakonu in brez osebne privolitve Borisa Šuštaršiča, predsednika Društva distrofikov Slovenije, javno objavila osebne podatke, ko je marca 2012 na spletni strani objavila lastninski list Borisa Šuštaršiča z vsemi njegovimi osebnimi podatki, predvsem pa podatki, katere stavbe in deli stavb so v njegovi lasti. S tem je menda storila kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.
V postopku, ki se je začel na pobudo Borisa Šuštaršiča, je njegova pooblaščenka na prvem naroku predlagala izključitev javnosti zaradi občutljivosti v listinah vsebovanih osebnih podatkov. Glavna obravnava je bila takrat prekinjena, povod za tako odločitev razpravljajoče sodnice pa je bil predlog pooblaščenca Elene Pečarič, naj sproži pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 143. člena kazenskega zakonika in do končne odločitve ustavnega sodišča prekine glavno obravnavo. Povedal je, da se vsebina tega člena tako rekoč v celoti pokriva z vsebino odgovarjajočega člena v zakonu o varovanju osebnih podatkov. Razlika je le to, da zakon o varovanju osebnih podatkov takšno dejanje opredeljuje kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje, kot je opredeljeno v kazenskem zakoniku. Sodišče po njegovih besedah torej ne ve, ali naj tovrstno dejanje obravnava kot kaznivo dejanje ali kot prekršek. Sodnica je zato glavno obravnavo prekinila za nedoločen čas.
Sojenje se je nadaljevalo (brez obvestila o usodi predloga za ustavno presojo) 1. aprila; navzoči, ki niso bili stranke v postopku, so lahko ostali v sodni dvorani, kar pomeni, da sodnica ni upoštevala predloga pooblaščenke Borisa Šuštaršiča in z glavne obravnave ni izključila javnosti, je zapisal novinar.
Ob tem je izpostavil podatek, da gospoda Šuštaršiča osebno ni bilo ne na prvem ne na drugem naroku. Na podlagi ZKP, še pojasnjuje, je tožilstvo nato sodišču in v sodni dvorani navzoči javnosti (novinarjem) predstavilo obtožni predlog, po tem pa je bila k zagovoru, prav tako na podlagi ZKP, pozvana še obtožena Elena Pečarič. Ta je v svojem zagovoru povedala, da se je kot novinarka čutila dolžno opozoriti na nenamensko porabljanje javnega denarja, ki je sicer namenjen invalidskim in humanitarnim organizacijam, k pisanju pa da jo je spodbudil tudi javni poziv ekonomista Rada Pezdirja k javnemu razkrivanju tovrstnih dejanj. Eden njenih namenov je bil s člankom spodbuditi pristojne ustanove, da raziščejo, od kod posamezniku toliko denarja.
Poudarila je tudi, da je Boris Šuštaršič javna osebnost, v tistem obdobju pa je opravljal najmanj deset funkcij, ki so bile med seboj močno prepletene, vse pa je opravljal znotraj štiriurnega delovnika. Ob tem je opozorila, da lahko koruptivna dejanja znotraj invalidskih in humanitarnih organizacij povzročijo tudi smrt posameznikov in da je osebne podatke o Borisu Šuštaršiču mogoče najti na mnogih javno dostopnih spletnih straneh. Pečaričeva je – tako novinar – tudi povedala, da je Šuštaršič že 40 let predsednik Društva distrofikov Slovenije, pri čemer člani ne vedo, kaj se dogaja s polovico njihovega denarja.
Na vprašanje tožilstva in sodišča pa je še povedala, da je lastninski list Borisa Šuštaršiča pridobila prek E-uprave na svojo prošnjo, dopustila pa je tudi možnost, da ga je pridobila prek svojega pooblaščenca oziroma odvetniške družbe. Zatrdila je, da ga je pridobila izključno z namenom razkrivanja nepravilnosti pri porabljanju javnega denarja, in dodala, da so nepravilnosti poleg nje preiskovali tudi v Komisiji za preprečevanje korupcije, na računskem sodišču in v državnem zboru.
Novinar je v svojem odgovoru še zapisal, da je v sodni dvorani sedel kot novinar, poslušal, kar je obtožena Pečaričeva govorila, si to natančno zapisal in nato v obliki poročila z glavne obravnave objavil v časopisu. „Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da sem o dogajanju napisal poročilo, kar je klasična novinarska zvrst. Ob tej priliki trdim, da si nisem ničesar izmisli, da jaz osebno o Borisu Šuštaršiču ne trdim in ne raznašam prav ničesar, ampak sem javnosti le prenesel, kar je o njem (Šuštaršiču) na glavni obravnavi pred sodiščem, ki je javna, govorila obtožena Elena Pečarič,“ je zapisal novinar in še enkrat opozoril, da Borisa Šuštaršiča v tej fazi postopka na glavni obravnavi ni bilo. „Ko pa bo, če bo, pred sodiščem nastopil kot priča ali oškodovanec in povedal svojo videnje dogodkov, bom, tako kot vedno do zdaj, skrbno in natančno popisal in objavil tudi njegovo izpoved. Skratka, če se Šuštaršič ne strinja z vlogo, ki mu jo je v svojem članku in v svojem zagovoru na sodišču pripisala Elena Pečarič, potem je ona in zgolj ona pravi naslov za razčiščevanje in ne jaz,“ je v odgovoru še zapisal Marko Jakopec.