Borut Ambrožič proti Andreji Kutin Lednik (Večer)

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Nina Jerman, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 1. decembra v primeru Borut Ambrožič proti Andreji Kutin Lednik, novinarki dnevnika Večer, ugotovilo, da ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Borut Ambrožič proti Andreji Kutin Lednik (Večer)

Borut Ambrožič se je pritožil zaradi članka, ki ga je Večer objavil 27. maja 2015, z naslovom Ambrožič za zdaj ni več del Rdečega križa, v katerem novinarka Andreja Kutin Lednik opisuje zaplete ob imenovanju novega sekretarja Območnega odbora Rdečega križa Maribor. Besedilu, ki ga je napisala, očita več kršitev kodeksa.
Novinarka naj bi kršila 1. člen KNS, saj ni preverila točnosti več informacij, ki jih je objavila. Prav tako naj bi 1. člen kršila s trditvijo, zapisano v naslovu in uvodnem delu besedila Ambrožič za zdaj ni več del Rdečega križa, saj, kot trdi pritožnik, s to organizacijo sodeluje že vrsto let, namerava pa tudi še naprej. Poleg tega je še vedno njen član.

Iz članka, meni pritožnik, je bilo razumeti, kot da je prepisal magistrsko nalogo v celoti, kar da ni res. V magistrskem delu, dolgem 265 strani, je, kot trdi, zgolj napačno citiral del vsebin 38 strani dolgega drugega vira, vse druge vsebine, ki obsegajo 65 knjig, 211 člankov, 153 spletih virov in 106 drugih virov, pa je v nalogi navedel pravilno. Na napako ga, pravi, v času nastajanja dela nihče ni opozoril. Zaradi zapisane trditve je po njegovem kršila 1. člen kodeksa.

3. člen kodeksa naj bi Andreja Kutin Lednik prekršila, ker ni pridobila njegovega odziva, kar bi ob trditvi, da je zagrešil plagiat, kar je huda obtožba, morala storiti.
Prav tako naj bi kršila 4. člen KNS, saj da je zamolčala ključne informacije o »obsegu« plagiata, torej informacijo, ki jo je morala poznati, ker je o tem večkrat poročala.

Ker je novinarkina mama partnerka enega od članov območnega odbora RK Maribor, ki je tudi član komisije, ki naj bi odločila o novem sekretarju Območnega odbora Rdečega križa Maribor, avtorica pa na to bralcev ni opozorila, je po mnenju pritožnika kršila tudi 24. člen kodeksa.

Novinarka je na očitke odgovorila. Trdi, da ni namigovala, da bi tožnik prepisal magistrsko nalogo v celoti, pač pa je zgolj napisala, da je moral ob aferi, ki je izbruhnila zaradi suma plagiatorstva, zapustiti stranko Pozitivna Slovenija. Poleg tega pa mu je tudi Pravna fakulteta v Mariboru odvzela magistrski naziv, češ da je njegova naloga plagiat. Novinarka tudi pravi, da ima v rokah sklep senata pravne fakultete v Mariboru , ki je razveljavil njegovo, torej Ambrožičevo magistrsko delo, in mu odvzelo naziv. Ker gre za uradni dokument, meni, da preverjanje ni bilo potrebno, in da zato ni prekršila 3. člena kodeksa.

O trditvi, da Ambrožič ni več del Rdečega križa, pa se novinarka sklicuje na pogovor s takratnim sekretarjem RK v Mariboru Alojzom Kovačičem, ki je povedal, da je Ambrožiču zaposlitev na RK Maribor potekla in da je ne bodo več podaljšali. Je pa gospoda Ambrožiča, ko je mesec dni prej pisala o kandidaturi nekdanjega poslanca za sekretarja RK Maribor, poklicala in njegov pogled na dogajanja izpostavila na vidnem mestu v članku.

Novinarka je prepričana tudi, da ni kršila 24. člena kodeksa. Gorazd Mazej, član kandidacijske komisije mariborskega RK, je res partner in od februarja letos mož njene matere, vendar to na oblikovanje njenega članka ni vplivalo.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 1., 3., 4. in 24. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev:

NČR sodi, da novinarka z zapisom o plagiatorstvu ni kršila 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Ob poročanju o kandidaturi Boruta Ambrožiča za sekretarja OO RK Maribor se tej temi ni mogla izogniti, saj je imela na izbor vsaj posredni vpliv. O tem, da je njegova magistrska naloga plagiat, je odločil senat PF Univerze v Mariboru; novinarka ni imela nobenega razloga, da tej odločitvi ne bi zaupala. Zato ni kršila 1. člena kodeksa. Prav tako ga ni kršila s trditvijo, zapisano tudi v naslovu Ambrožič za zdaj ni več del Rdečega križa, saj je iz nadaljevanja besedila jasno, da govori o tem, da ne bo mogel v tej organizaciji nadaljevati poklicnega dela, ker se mu je pogodba iztekla, obnoviti pa je ne želijo.
NČR se strinja s pritožnikom, da je očitek o plagiatorstvu resna obtožba, ki bi zahtevala odziv. Toda v tem primeru, ko je bilo plagiatorstvo ugotovljeno v uradnem sklepu, ki se je poleg tega končal z odvzemom magisterija, razsodišče ne vidi razloga, zakaj bi novinarka posebej za ta članek, ki govori o nekem povsem drugem postopku (kandidiranje za sekretarja mariborskega RK), morala znova poiskati odziv o dogajanju, ki je bilo končano pred časom in ima v tem članku zgolj stranski pomen. V tem primeru torej 3. člen ni bil kršen. Prav tako ni bil kršen 4. člen, saj novinarka ni ničesar zamolčala, oprla se je zgolj na uradne dokumente.

Če bi imelo novinarkino sorodstvo z enim od članov komisije kakršen koli vpliv na novinarkino pisanje o stvareh, ki so predmet pritožbe, to je plagiatom, bi se NČR strinjalo s pritožnikom, da bi morala novinarka na svojo povezavo s članom kadrovske komisije opozoriti. Vendar pa izločitev kandidata iz izbora za sekretarja zaradi neizpolnjevanja pogoja (desetih let delovnih izkušenj na tovrstnih vodilnih delovnih mestih) ni bila predmet pritožbe, iz besedila pa je jasno razvidno, da avtorica zgolj poroča o tem, da odločitve o novem sekretarju ni bilo in kateri razlogi so pri tem prevladali. NČR v tem primeru meni, da kršitve 24. člena ni bilo.

Obnova postopka:

Postopek, ki je bil zaključen in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.

V Ljubljani,15. decembra 2015

Gojko Bervar, predsednik Novinarskega častnega razsodišča