Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Nina Jerman, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 1. decembra v primeru Hokejska zveza Slovenije proti novinarju Mateju Grošlju (Dnevnik) ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Hokejska zveza Slovenije proti novinarju Mateju Grošlju (Dnevnik)
Pritožnica, Hokejska zveza Slovenije (HZS), s pod pritožbo podpisanim predsednikom HKS Matjažem Rakovcem, v nadaljevanju »pritožnik«, Mateju Grošlju, novinarju Dnevnika, očita, da je prejel darilo (ugodnost), pri čemer se sklicuje na 26. člen Kodeksa, kar dokazuje s tem, da se je novinar 10. 5. 2015 na Svetovnem prvenstvu v Ostravi, s katerega je poročal, z g. Ernestom Aljančičem več ur nahajal v posebnih VIP prostorih (pritožnik prilaga fotografijo, ki naj bi bila posneta 10. 5. 2015 v VIP prostoru, na kateri sta novinar in Ernest Aljančič). V VIP prostor po navedbah pritožnika novinarji nimajo vstopa, VIP loža je namenjena predstavnikom nacionalnih zvez, članom IIHG in njihovim delegatom. Mednarodna hokejska zveza IIHF in agencija Infront, ki organizirata VIP sprejem, omogočata dnevni vstop v VIP prostor za 250 evrov dnevno le na posebno povabilo posameznih nacionalnih zvez in članov IIHF ter Infronta. Pritožnik dodaja, da HZS ni povabila novinarja, zato sklepa, da je novinarja v VIP prostor povabil g. Ernest Aljančič, ki je predstavnik IIHF.
Pritožnik domnevno prejetje darila oz. ugodnosti povezuje s članki novinarja, objavljenimi v Dnevniku, v katerih novinar po mnenju pritožnika »načrtno diskreditira tožečo stranko (in njenega predsednika)«. Pritožnik navaja članka »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« (2. 4. 2015) in »Rakovcu se je zataknilo pri plači za Matjaža Kopitarja« (7. 4. 2015), v katerih naj bi novinar manipuliral z neresničnimi informacijami. Pritožnik še navaja, da: »… Novinar (namenoma) informacij ne preverja pri tožeči stranki.« Pritožnik ocenjuje kot sporno tudi to, da je novinar domnevno nagrado (ugodnost) prejel s strani g. Ernesta Aljančiča. G. Aljančič je, navaja pritožnik, udeležen v več sodnih postopkih, ki se odvijajo med njim in pritožnikom. Pri tem pritožnik še navaja, da je novinar leta 2011 o Ernestu Aljančiču napisal več kritičnih člankov o pogodbi, proviziji, dogajanjih na HZS in o začetku sodnega postopka, sedaj, ko je zadeva s posojili in pogodbo o trženju dobila sodni epilog, pa novinar o tem ne piše več, je zapisal pritožnik, ki novinarju očita, da od g. Aljančiča prejema koristi in da verjetno “pod njegovim vtisom” piše tudi članke. Očita mu še, da je v omenjenem VIP prostoru tudi popival (vinjeno stanje), kar po mnenju pritožnika kaže najmanj na lahkoten in nestrokoven odnos do dela.
Pritožnik meni, da je novinar kršil 26. člen Kodeksa, ker je prejel darilo (ugodnost) v obliki dovoljenja za vstop v VIP prostore Svetovnega hokejskega prvenstva v Ostravi, da je omenjeno ugodnost novinar lahko prejel samo s strani g. Ernesta Aljančiča, ob katerem je bil tudi fotografiran, da je tam pil brezplačno pivo, vse to pa po mnenju pritožnika vpliva na nepristranskost novinarja in zmanjšuje njegovo verodostojnost. Novinar po mnenju pritožnika že dlje časa poroča o pritožniku v nasprotju s profesionalno etiko, g. Ernest Aljančič pa je s pritožnikom v več pravnih postopkih, pri čemer je enega na prvi stopnji že izgubil.
Pritožnik k pritožbi dodaja fotografijo, dopis Mednarodne hokejske zveze (Circular letter to IIHF Member National Associations), v katerem je navedena cena dnevnega vstopa v VIP prostor, kot dokaze pa našteva še članke novinarja, spletno stran pritožnika in spletno stran Ekipa24.
Novinar Matej Grošelj (Dnevnik) v odgovoru na pritožbo HKZ piše, da so vsi očitki iz pritožbe neutemeljeni. Novinar navaja, da 10. maja 2015 ni bil v posebnih VIP prostorih Svetovnega prvenstva v Ostravi, o katerem je poročal za Dnevnik, ker je ta dan v poznejših popoldanskih urah igrala slovenska hokejska reprezentanca, zato je delo v medijskem centru zaključil šele okrog 23.00 in se po delu odpravil v hotel. Prostor VIP je obiskal zunaj službenih obveznosti večer prej, v soboto, 9. maja 2015. V prostor je vstopil z novinarsko akreditacijo, ki jo je dobil od organizatorjev prvenstva.
Ob tem novinar poudarja, da novinar v salonu VIP pridobiva morebitne nove informacije za pisanje člankov, navezuje stike s pomembnimi funkcionarji, zaradi česar je lahko v prednosti pred konkurenco.
Novinar zavrača očitek, da ga je v VIP prostor povabil g. Ernest Aljančič. 9. 5. 2015 je vstopil v ta prostor z Markom Miklavičem, dolgoletnim novinarskim prijateljem, ki ga je srečal, vstopil je z novinarsko akreditacijo. Tudi naslednji dan, 10. 5. 2015, je za kratek čas, piše novinar v odgovoru na pritožbo, obiskal prostor VIP, ko je imel intervju z namestnikom predsednika upravnega odbora Gazproma, kar »vsekakor kaže na to, da novinarjem vendarle ni tako strogo prepovedan vstop v prostor VIP, kot to skuša prikazati pritožnik«.
Novinar v odgovoru še dodaja, da se po službeni dolžnosti večkrat srečuje z različnimi pomembnimi funkcionarji slovenskega hokeja, da je bil tisti večer (9. maja 2015) v družbi poznanih hokejskih funkcionarjev, med drugim je prisotne za omizjem za kakšno minuto ali dve prišel pozdravit g. Ernest Aljančič. G. Rakovec, ki je sedel za sosednjo mizo, jih je takrat fotografiral z mobilnim telefonom. Novinar je v odgovoru zapisal, da jih g. Rakovec ni vprašal za dovoljenje za fotografiranje, da je s tem posegel v osebnostne pravice prisotnih za omizjem. Novinar predlaga, da Novinarsko častno razsodišče iz postopka izloči sporno fotografijo (kot neupravičeno fotografiranje, ki po 138. členu KZ-1 lahko pomeni tudi storitev kaznivega dejanja). Novinar piše, da je pritožnik v pritožbi izkrivil resnico in svoje videnje dogodkov orisal manipulativno.
Na očitke, da ima novinar »novo prijateljstvo z g. Aljančičem«, novinar odgovarja, da ima z vsemi hokejskimi funkcionarji v duhu profesionalnosti novinarskega dela izključno poslovni odnos, da je g. Aljančič prepoznaven in vpliven funkcionar v mednarodnih hokejskih krogih, zato se v njegovi družbi gibljejo praviloma vsi slovenski novinarji, ki redno spremljajo hokej na ledu.
Na očitek, da je leta 2011 razkrival nepravilnosti g. Aljančiča, novinar dodaja podatek, da je takrat kot edini novinar v Sloveniji razkrival nečedne posle nekdanjega vodstva hokejske zveze, z enakimi merili pa kritično in po vseh novinarskih standardih sledi tudi mandatu Matjaža Rakovca, ki je oktobra 2010 zasedel položaj predsednika HKZ. Zakaj novinar ne piše o sodnih epilogih, kot mu očita pritožnik? Novinar odgovarja, da je praksa v njegovi medijski hiši taka, da sodnih zadev praviloma ne pokrivajo novinarji športnega uredništva, člankov o tem pa ne objavljajo na športnih straneh časopisa. Novinar še dodaja, da sodni spor med HZS in g. Aljančičem še ni končan, saj se zadeva seli na drugo stopnjo.
Novinar na očitek, da je v VIP prostoru popival, kar naj bi po mnenju pritožnika kazalo na lahkoten in nestrokoven odnos do dela, odgovarja, da je imel 9. maja 2015, ko je bil v VIP prostoru, prost dan (bila je sobota, Dnevnik ob nedeljah ne izide). Zavrača tudi očitek, da je bil v vinjenem stanju. Novinar piše, da so v pritožbi groba podtikanja, ki nimajo resne podlage.
Novinar prilaga k svojemu odgovoru tudi izjavo Marka Miklaviča, ki potrjuje, da je povabil novinarja v VIP prostor in da je ta vstopil vanj, ker se je »varnostnik omehčal in mu omogočil vstop v VIP prostor zgolj z novinarsko akreditacijo«. G. Miklavič potrjuje tudi, da jih je v VIP prostoru g. Rakovec fotografiral, potrjuje pa še nedostojno obnašanje g. Rakovca v VIP prostoru, ki ga v svojem odgovoru opisuje tudi novinar.
Odgovoru novinarja je priloženo elektronsko sporočilo, v katerem Ernest Aljančič izjavlja, da novinarju v času Svetovnega hokejskega prvenstva v Ostravi ni dal darila v obliki vstopa v VIP prostor.