Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Meljak Zdovc, Jernej Rovšek, Anja Gorenc in Katarina Vučko (člani), je na seji 19. januarja 2016 v primeru Jaka Elikan proti Simoni Toplak (Finance) ugotovilo, da je urednica kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: Jaka Elikan proti odgovorni urednici Financ Simoni Toplak (Finance)
Pritožnik Jakob (Jaka) Elikan je vložil pritožbo zaradi članka »V Jako Elikana smo izgubili zaupanje« avtorice Simone Toplak, objavljenega na spletni strani Finance.si 14. 5. 2014. Pritožnik meni, da je novinarka v tem članku kršila 1., 2., 3., 4. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Prvi člen kodeksa je po mnenju pritožnika novinarka kršila, ker ni preverila zbranih informacij, jih ni priznala in jih ni popravila. Pritožnik je po objavi omenjenega članka na odgovornega urednika spletne strani Finance.si naslovil zahtevo za objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev, ta je bil 20. 5. 2014 objavljen kot »Prikaz nasprotnih dejstev: Bankrotirana novinarska morala«, vendar pritožnik v pritožbi dodaja, da ta objava ne pomeni priznanja napak ali popravka le-teh, ker je institut popravka (in prikaza nasprotnih dejstev) glede na sodno prakso ločen od vprašanja, kaj je resnično (sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 110/2013, točka 10).
Katere napačne in nepreverjene informacije je po mnenju pritožnika novinarka zapisala v omenjenem članku? Jaka Elikan navaja, da mu je novinarka očitala napako, ki je v članku ne opredeli in ne navede. Zapisala je, da je Elikan »…napako (…) skrival ter hkrati zavestno nadaljeval napačno sporočanje bralcem …« Elikan dodaja, da je posredno mogoče na podlagi navedbe zahtevka za objavo odgovora kabineta župana, da navedena sodba niti v enem delu županu ne očita kaznivega dejanja korupcije, razumeti, da je napaka navedba storitve kaznivega dejanja. Elikan zatrjuje, da v članku »Sodišče je odločilo: Zoran Janković je ravnal koruptivno, plačati mora kazen« (članek je bil objavljen na spletni strani Finance.si 14. 2. 2013 in istega dne tudi v časniku Finance) ni zapisal, da je župan storil kaznivo dejanje. Ob tem dodaja, da naslov in oprema članka, ki navajata, da je župan ravnal koruptivno in da mora plačati kazen, ni njegovo avtorstvo. Dnevni dežurni urednik Uroš Urbas je po zagotovilih Elikana brez njegove vednosti zamenjal naslov in spremenil uvodni del tako, da je iz članka izpadla informacija, da se kršitev nanaša na protikorupcijsko klavzulo. Po mnenju pritožnika članek ne vključuje napačnih informacij, nikomur ne očita kaznivega dejanja, dodaja pa še, da je članek po njegovem mnenju vključno z naslovom v okviru dopustnega novinarskega izražanja.
Elikan zatrjuje, da ni mogoče govoriti o »zavestnem nadaljevanju napačnega sporočanja bralcem«, saj je dnevnega dežurnega urednika Uroša Urbasa pred jutranjim sestankom uredništva (14. 2. 2013) obvestil, da je po njegovem posegu v članek izpadla pomembna navedba, obvestil ga je še, da je o zadevi pridobil dodatne informacije. Urednik Urbas je Elikana, piše ta v pritožbi, zadolžil, da napiše članek, v katerem bo dodatno pojasnil zadevo. Urbas je novinarki Toplakovi (urednici) na njeno vprašanje, ali imajo popravek, odgovoril, da Elikan piše nadaljevanje, navaja pritožnik..
Pritožnik piše, da je v članku zapisana neresnična navedba, ki je novinarka ni preverila v javnih objavah razsodb in stališč Novinarskega častnega razsodišča: »Ne le, da Elikan ni ravnal v skladu s kodeksom …,« kar Jaka Elikan utemeljuje s tem, da nikoli ni bil obravnavan pred Novinarskim častnim razsodiščem, nikoli ni bil spoznan kršitve kodeksa ali ravnanja v neskladju s Kodeksom novinarjev Slovenije..
Pritožnik trdi, da je neresnična tudi naslednja navedba novinarke Simone Toplak: »Jako Elikana sem tisto popoldne vprašala, ali so mu jasne posledice njegovih dejanj, zakaj ni takoj popravil svoje napake in zakaj jo je skrival pred uredniki.« Jaka Elikan piše, da mu novinarka ni zastavila teh vprašanj, da je celo zavrnila njegovo pobudo za razjasnitev okoliščin..
Pritožnik Elikan piše, da je neresnična tudi naslednja objavljena trditev avtorice članka: »Večkrat – posebej kadar se mudi, ali pa zaradi pravne korektnosti – kot urednica napišem popravke, ker mi je pač najbolj blizu zakon o medijih. Da je to običajna praksa, je dobro vedel tudi Elikan. Popravek sem mu pokazala, natančno je vedel, kakšna je vsebina, in vedel je, da bo pod popravek in opravičilo podpisan sam, ker se pod popravek izvorno in v skladu s kodeksom podpiše novinar, ki je storil napako.« Pritožnik navaja, da ni vedel za to običajno prakso, da popravek napiše urednica v njegovem imenu, po njegovem prepričanju urednica za to nima pooblastila, ni vedel, da bo napisala popravek in ga podpisala z njegovim imenom. Na podlagi njune komunikacije je lahko utemeljeno sklepal, dodaja Elikan, da bo Toplakova uredila objavo odgovora, ki ga je zahtevala Mestna občina Ljubljana (kabinet župana), po Zakonu o medijih in v skladu s časnikarskimi standardi. Elikan še piše, da je običajna praksa, da novinar popravek v primeru napake napiše sam in da se pod tak popravek tudi podpiše, a v tem primeru ni bil pozvan niti ni imel možnosti napisati popravka. Novinarka (urednica) Simona Toplak je po navedbah Elikana sama napisala popravek in kot avtorja navedla pritožnika. Popravka mu ni pokazala, dodaja, zato pred objavo na spletni strani Finance.si ni vedel in ni mogel vedeti, kakšna je vsebina popravka in kdo bo podpisan kot avtor.
Po pritožnikovem prepričanju je novinarka prekršila 2. člen Kodeksa novinarjev Slovenije s tem, ko je v članku o Elikanu napisala: »Kako se je potrudil pri preverjanju, pokaže podatek, da pred objavo članka sodbe višjega sodišča sploh ni imel.« Pritožnik opisuje, da je bila novinarka (urednica) obveščena, da je članek napisan na podlagi uradne potrditve Komisije za preprečevanje korupcije z dne 13. 2. 2013, to sporočilo ji je dan kasneje po njenem povpraševanju tudi posredoval. Pritožnik povzema odgovor KPK, dodaja pa še, da dnevni dežurni urednik Urbas pred objavo ni imel pomislekov, da informacija ni v zadostni meri preverjena in da bi moral pridobiti še sodbo višjega sodišča, do katere so imele dostop le stranke v postopku. Pritožnik še dodaja, da v novinarski praksi ni vedno nujno, da ima novinar v rokah sodbo, če piše o njej. Prepričan je, da je objavljene informacije dovolj preveril, zato meni, da je v članku zapisana trditev nekorektna in osebno žaljiva. Enako meni za navedbi, da je »napako skrival« in da je »zavestno nadaljeval napačno sporočanje bralcem«.
Pritožnik še piše, da sta tudi naslednja zapisa novinarke nekorektna in žaljiva: »…ima Elikan kot novinar s priznanjem in popravljanjem svoje napake ter z opravičilom tudi v tem primeru težave,« in »Če bi torej pravočasno vedela, da Elikan ne želi biti podpisan pod resnično informacijo, bi mu to željo izpolnila.« Elikan ob tem pojasnjuje, da novinarka ni opredelila, kaj naj bi bila njegova napaka in kakšne težave naj bi imel. V primeru Kranjske investicijske družbe je napako priznal, popravil in se zanjo opravičil, piše pritožnik.
Novinarka Simona Toplak je po mnenju pritožnika prekršila tudi 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker pred objavo informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, ni pridobila odziva tistega, ki ga te informacije zadevajo. Jaka Elikan piše, da so hude obtožbe, o katerih piše Toplakova v članku: da je kršil Kodeks novinarjev Slovenije, da ni nikogar obvestil o napaki, da je napako skrival, zavestno nadaljeval napačno sporočanje bralcem, da ni poskušal z ničimer zmanjšati morebitne škode, da ima težave s priznanjem svojih napak, da skriva napake pred uredništvom. Pritožnik zatrjuje, da avtorica ni poskusila pridobiti njegovega odziva na naštete obtožbe.
Po prepričanju Jake Elikana je novinarka Simona Toplak prekršila 4. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ker je v članku zamolčala, da je dobil redno odpoved delovnega razmerja pri časniku Finance iz poslovnih razlogov. Pritožnik pojasnjuje, da odpoved ni bila utemeljena z izgubo zaupanja, večkratnim ponavljanjem napak ali drugimi razlogi, ki bi vodili k odpovedi delovnega razmerja iz krivdnih razlogov ali razlogov nesposobnosti. Zapis v članku: »…smo sklenili, da skupne poti ni mogoče nadaljevati,« piše Elikan, daje vtis, da je bila prekinitev delovnega razmerja sporazumna, kar po njegovem zagotovilu ni resnično, saj je bila odpoved delovnega razmerja enostranska s strani delodajalca (poslovni razlogi, upad prodane naklade, upad oglaševalskih prihodkov, sprememba bralnih navad …). Pritožnik še piše, da je bilo do objave članka v medijih večkrat objavljeno, da je dobil s strani delodajalca odpoved iz poslovnih razlogov, da je za to vedela tudi novinarka, ki je bila v času odpovedi namestnica odgovornega urednika časnika Finance.
Po mnenju pritožnika naj bi novinarka Simona Toplak kršila tudi 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Navedba novinarke: »Zato razkrivamo: …« daje po mnenju Elikana bralcu vtis, da gre za (preverjene) informacije in dejstva, a je v zapisu mogoče zaznati tudi komentarje, elemente komentarjev in vrednostne sodbe (pritožnik navaja primere iz besedila). Časnik Finance, razlaga Jakob (Jaka) Elikan, komentarje običajno objavlja pod rubriko Komentarji ali pa so označeni z navedbo »Komentar Financ«, česar pa v tem primer ni bilo.
Simona Toplak odgovarja, da je po njenem mnenju pritožba neutemeljena, ker se ne nanaša na novinarsko besedilo, temveč na uradno sporočilo družbe, ki je povezana s sporom med delodajalcem in nekdanjim zaposlenim; besedilo se ne nanaša na poročanje o tretjih osebah, temveč je razkritje o njih samih, o časniku Finance. Zapis je nastal zaradi odzivov na medijske objave obtožb Jake Elikana proti Financam in pozivov bralcev in kupcev Financ, da naj razkrijejo dogodke v zvezi z Elikanom, ki naj bi urednico (Toplakovo) kazensko ovadil, objave pa so omenjale tudi zlorabo položaja in mobing. Toplakova v odgovoru navaja, da besedilo razkritja ni v javnem interesu, temveč je namenjeno zgolj zaščiti interesa Financ. Besedila ni pisala kot novinarka, temveč kot odgovorna oseba družbe, kot odgovorna urednica, kar dokazujeta njen sicer neobičajen podpis pod besedilom in umeščenost besedila na spletni strani.
Simona Toplak v odgovoru pojasnjuje, da je pisala »sama o sebi«, ker je to uradna informacija časnika Finance o dogodkih, ki so povezani s časnikom Finance, zato je informacija o dogodkih in ravnanjih v zapisu preverjena, pravilna in točna. Resničnost zapisanega Simona Toplak podpre tudi z naslednjim argumentom: »…izvorni Elikanov članek o Jankoviču je bil napačen, napake ni popravil, namesto priznanja napake in čim prejšnje objave popravka pa je naslednji dan pripravljal »follow up«. Kot urednica sem dolžna presojati, ali »to pomeni slabo opravljeno delo, kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije in Kodeksa novinarjev Financ.« Toplakova še dodaja: »Če torej Elikan ne bi naredil napake, če bi jo popravil sam, potem je ne bi bilo treba popravljati meni.«
Simona Toplak ocenjuje, da besedilo razkritja ni nekorektno in ne osebno žaljivo. Meni tudi, da je Elikanov očitek, da v poslovnem razkritju Financ manjka odziv Elikana, paradoksalen, ker na Financah do 14.maja 2014, torej do Elikanovih obtožb o ravnanju odgovorne urednice in delu Financ, niso razkrivali okoliščin, ki so privedle do odhoda Jake Elikana. Elikan in časnik Finance sta januarja 2013 podpisala sporazum o prekinitvi sodelovanja, v katerem sta obe strani soglašali, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče, zavezali so se tudi k zaupnosti in neškodljivosti.
Simona Toplak še piše, da ni kršila 4.člena kodeksa, ker je v odzivu zamolčala informacijo o tem, da je Elikan dobil redno odpoved delovnega razmerja, saj sta način prekinitve sodelovanja in vsebina sporazuma zaupna. Razkritje zaupnega je po njenem prepričanju paradoks, bilo bi nepošteno in škodljivo. Opis ureditve medsebojnih razmerij po odločitvi o prekinitvi sodelovanja je po njenem mnenju nepomembna informacija in ni ključna za opis in razkritje dogodkov, zaradi katerih so izgubili zaupanje v Elikana.
Toplakova zagotavlja, da namen časnika Finance ni bil diskreditirati Elikana, sicer ne bi bilo sporazuma in odpravnine z njim. Razkritje so objavili, ko so bili izzvani. Objavili so tudi njegov odziv. Simona Toplak k svojemu odgovoru dodaja še podpisani sporazum s pritožnikom (brez občutljivih poslovnih in osebnih podatkov) in kopijo njegovih dopisov s KPK. Ob koncu odgovora Simona Toplak poudarja, da gre v tem primeru za spor med delodajalcem in nekdanjim zaposlenim.
