Odvetniška zbornica proti Petri Janša, Demokracija

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko in Anja Gorenc (člani), je na seji 23. februarja 2016 v primeru Odvetniška zbornica Slovenije, zanjo predsednik Roman Završek, proti novinarki Demokracije Petri Janša ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Odvetniška zbornica proti Petri Janša, Demokracija

Odvetniška zbornica Slovenije oziroma njen predstavnik, predsednik Zbornice Roman Završek, meni, da je novinarka Petra Janša v članku Sodnica, ki ima v rokah usodo Patrie, objavjenem v Demokraciji 3. 9. 2015, kršila več členov kodeksa novinarjev Slovenije. Novinarka naj bi 1. člen kršila, ker pred objavo ni preverila točnosti zbranih informacij. Zapisala je namreč, da želi disciplinski tožilec odvetniku Franciju Matozu odvzeti odvetniško licenco. To naj bi izhajalo iz podnaslova (v resnici mednaslova, op. NČR) Vzel bi mu odvetniško licenco in trditve, zapisane pod tem: »Jelenič Novak članom senata predlaga katerega od disciplinskih ukrepov iz statuta odvetniške zbornice. Ti pa so opomin, ukor, denarna kazen ali celo odvzem pravice  opravljati odvetniški poklic, oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni.« Pritožnik opozarja, da lahko disciplinski ukrep odvzema licence izreče zgolj disciplinsko sodišče (sestavljeno iz dveh sodnikov Vrhovega sodišča in treh odvetnikov), ne pa tudi disciplinski komisiji 1. in 2. stopnje pri odvetniški zbornici (katere članstvo sestavljata po dva odvetnika in član, imenovan s strani pravosodnega ministrstva). Disciplinski tožilec mag. Mitja Jelenič Novak je vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinsko komisijo 1. stopnje, na tej ravni odvzema odvetniške licence sploh ni mogoče zahtevali; zahteva lahko le enega iz nabora preostalih ukrepov (opomin, ukor ali denarna kazen). Kršitev 1. člena naj bi bila tudi trditev, da je Matoza  pred odvetniško disciplinsko komisijo spravila tudi namestnica disciplinskega tožilca Varja Holec (»Pred odvetniško disciplinsko komisijo sta ga pri odvetniški zbornici spravila disciplinski tožilec Mitja Jelenič Novak in njegova namestnica Varja Holec«), saj je disciplinski tožilec zahteval uvedbo postopka sam in namestnica Varja Holec pri tem ni bila udeležena. Novinarka naj točnosti spornih informacij ne bi preverila pri Odvetniški zbornici, ki je kot organ za vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo 1. in 2. stopnje edina pristojna za dajanje tovrstnih informacij. Pritožniki opozarjajo, da je novinarka informacije povzela iz članka v Slovenskih novicah To sta odvetnika, ki želita utišati Matoza, za katerega, tako pravijo, »je očitno, da je bil edini vir informacij … odvetnik Franci Matoz,« ki je kot disciplinskemu tožilcu nasprotna stran v očitnem konfliktu interesov. Zato bi si tudi novinarka Demokracije morala bolj prizadevati, da bi preverila točnost navedb, nekritično povzetih iz drugega članka. 2. člen naj bi novinarka prekršila, ker je iz konteksta članka mogoče razbrati namen diskreditacije diciplinskega tožilca. Po navedbah novinarke naj bi ob tem, ko je ustavno sodišče ugotovilo, da so v postopkih zoper Matozovega klienta kršili ustavo, Evropsko sodišče za človekove pravice pa v Sloveniji prepoznalo državo, kjer je na prebivalca največ kršitev človekovih pravic, pristojni organi in institucije, namesto da bi reševali katastrofalno stanje v pravosodnem sistemu, preganjali odvetnika Janeza Janše v zadevi Patria. Zbornica opozarja, da je disciplinski tožilec na pobudo prizadete osebe (v dveh primerih sta to Ljubo Raičević in podpredsednica Vrhovnega sodišča), če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče upravičeno sklepati, da je odvetnik kršil svojo dolžnost, dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka. Zato je očitek, da sta odvetnika sama želela utišati Matoza neresničen in nekorekten, saj gre samo za dosledno opravljanje funkcije disciplinskega tožilca. Iz spornega zapisa pa da tako, kot je zapisano, izhaja, da imenovana odvetnika Matoza preganjata iz osebnih oziroma političnih razlogov. 3. člen naj bi novinarka kršila, ker ob navajanju, da želi disciplinski tožilec odvzeti odvetniško licenco Franciju Matozu oziroma da ga želi utišati (kar je po mnenju pritožnikov huda obtožba, saj bi bil odvzem licence velik poseg v Matozove ustavno varovane pravice do svobode dela in gospodarske pobude), ni pridobila tožilčevega odziva. Po mnenju pritožnikov je Petra Janša kršila tudi 5. člen kodeksa, saj ni navedla, da gre za nepreverjene informacije, ki jih je prevzela iz članka v Slovenskih novicah. Sicer je v mednaslovu Odvzem odvetniške licence? dodan vprašaj, ki, tako pritožniki, “javnost opozarja na dvom o resničnosti navedenega dejstva.« Vendar pa je v nadaljevanju zapisano: »Jelenič Novak članom senata predlaga katerega od disciplinskih ukrepov iz statuta odvetniške zbornice. Ti pa so opomin, ukor, denarna kazen ali celo odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni.« A do tega, kot je bilo že omenjeno, ni prišlo.

Novinarka Petra Janša je na pritožno odgovorila, vendar le na njen del. Zapisala je, da ni mogla vedeti, katerega od ukrepov predlaga disciplinski tožilec, niti da  je namestnica zastopala tožilca na disciplinski obravnavi kot namestnica. Zato meni, da je njena trditev pravilna. Pritožba Odvetniške zbornice se ji zdi brezpredmetna in povsem neupravičena, saj so 17. septembra v Demokraciji objavili popravek Odvetniške zbrnice Slovenije v zvezi s člankom Sodnica, ki ima v rokah usodo Patrie. Kot jim je znano, je zbornica postopek proti odvetniku Matozu ustavila. Pritožba na NČR se ji zdi brezpredmetna in neupravičena tudi zato, ker sama ni članica Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenija, katerega skupni organ je Novinarsko častno razsodišče, je pa članica Združenja novinarjev in publicistov, ki ima svoje častno razsodišče.

SKLEP:

Petra Janša je kršila 1. člen, ni pa kršila 2., 3., in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka Petra Janša se je v dobri tretjini svojega besedila oprla na članek Ksenije Koren v Slovenskih novicah in ga pretežno dobesedno vključila v svoje besedilo. NČR je že večkrat opozorilo, da povzemanje drugih medijev ni nikakršno zagotovilo, da so dejstva preverjena, zato jih mora dodatno preverjati tudi tisti, ki jih navaja, sicer za netočnosti odgovarja sam. Poleg tega v tem primeru bralec Demokracije ne more ugotoviti, kateri deli v članku so prevzeti iz Slovenskih novic, saj so te kot vir omenjene samo enkrat, v ničemer pa ni jasno, kje se to povzemanje drugega članka konča in od kod naprej gre znova za besedilo Petre Janša. Ker novinarka informacij, ki jih je prevzemala, ni preverila, je s tem prevzela tudi napačno dejstvo, navedeno v članku v Slovenskih novicah (da lahko disciplinska komisija Odvetniške zbornice  na predlog disciplinskega tožilca odvzame odvetniško licenco, kar ne drži), in s tem kršila 1. člen kodeksa. Nevednost, na katero se sklicuje, ne more biti opravičilo za napako. NČR tudi opozarja, da je objava popravka oziroma prikaza nasprotnih dejstev zakonska dolžnost medija, ki niti medija niti novinarja, ko gre za profesionalni etični kodeks, ne odveže odgovornosti za napako. NČR se sicer lahko odloči, da avtor besedila kljub napaki ni kršil 1. člena, ampak zgolj takrat, ko lahko ugotovi, da je ta svojo napako spoznal sam in jo tudi sam javno popravil. Razsodišče znova poudarja, da je treba 2. člen videti v povezavi: kršitev obstaja, če je novinar osebno žaljiv in zato nekorekten. Take osebne žaljivosti pa v članku ni prepoznalo, zato meni, da novinarka ni kršila 2. člena. Kljub temu da je novinarka prevzela dobršen del članka iz Slovenskih novic, pa naslova To sta odvetnika, ki želita utišati Matoza ni povzela. Vsebina tega naslova je bila v primeru Slovenskih novic po mnenju NČR tako huda obtožba, da bi zahtevala odziv, saj je vsiljevala misel, da je šlo za osebno vojno ali celo politično motiviran pregon, ki se mu disciplinski tožilec in njegova namestnica voljno uklanjata. Članek v Demokraciji se po oceni NČR temu izogne, ne govori o utišanju odvetnika Matoza; v njem NČR ne vidi hude obtožbe. Kršitve 3. člena zato ni prepoznalo. Zahtevo v Kodeksu novinarjev Slovenije, da je treba na dejstvo, da gre v prispevku za nepotrjene informacije ali govorice, tudi opozoriti, je treba razumeti kot novinarski pristop in izjemo v primerih, ko veliko indicev kaže, da utegnejo imeti določene govorice tudi oprijemljiva ozadja, ki pa jih ni mogoče razkriti drugače kot s tem, da novinar te nepreverjene informacije zaradi javnega interesa razkrije in s tem morda sproži pri dotlej neznanih ali nedostopnih virih odziv, ki bi lahko pripeljal do bolj konkretnih informacij in dokazljivih dejstev. Pri takem pristopu pa mora novinar opozoriti bralce, gledalce ali poslušalce na to, da svojih trditev (še) ne more dokazati. V primeru, ki ga navaja pritožnik, ne gre za tak primer, pač pa za to, da novinarka dejstev ni preverjala, kar je NČR prepoznalo že, ko je ugotovilo kršitev 1. člena. Zato kršitve 5. člena ni bilo.

Novinarsko častno razsodišče obravnava vse pritožbe na kršitev Kodeksa novinarjev Slovenije, ki jih dobi v predpisani obliki in predpisanem roku. Ko gre za člane Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije, sprejme razsodbe, ko gre za avtorje, ki niso člani, pa objavi svoje stališče do prispevka. Kot profesionalni kriterij pri tem  uporabi Novinarski kodeks Slovenije. Stališče NČR nima pravnoformalnih posledic. V sistemu samoregulacije jih neposredno nima nobena kršitev kodeksa, razen v sistemih, kjer so mediji na to pristali sami.  Ko gre za člane društva ali sindikata, ki priznavajo vse njegove akte, NČR sprejema razsodbe, ki lahko imajo nekatere posledice znotraj društvenih pravil. Ko gre za nečlane, pa sprejema stališča, ki opozarjajo na nesprejemljivo prakso. V ustavnem redu, ki varuje pravico do izražanja, ima vsak posameznik pa tudi vsaka skupina pravico, da izrazi svoje mnenje o stališčih in izdelkih drugih. Novinarsko častno razsodišče je civilnodružbena skupina ljudi, ki ji družbeno legitimnost krepi neposredna izvolitev več kot tisočlanskega Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije. Merila, na podlagi katerih izraža svoja stališča, zbrana v Kodeksu novinarjev Slovenije, so primerljiva z vsemi profesionalnimi novinarskimi in publicističnimi kodeksi – tudi z Münchensko deklaracijo Mednarodne federacije novinarjev, ki jo, kolikor vemo, priznavajo tudi člani Združenja novnarjev in publicistov. Pravico do stališča NČR, utemeljeno na kodeksu, je priznalo tudi upravno sodišče v poravnalnem postopku enega od sporov. V to, zakaj se v takih primerih pritožniki ne obrnejo na razsodišče Združenja novinarjev in publicistov, se NČR ne  spušča.