Odvetniška zbornica Slovenije, zanjo predsednik Roman Završek, proti Kseniji Koren (K. K.) Slovenske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc, Katarina Vučko in Anja Gorenc (člani), je na seji 23. februarja 2016 v primeru Odvetniška zbornica Slovenije, zanjo predsednik Roman Završek, proti Kseniji Koren (K. K.) Slovenske novice ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Odvetniška zbornica Slovenije, zanjo predsednik Roman Završek, proti Kseniji Koren (K. K.) Slovenske novice

Pritožniki oziroma njihov predstavnik, predsednik zbornice Roman Završek, novinarki Kseniji Koren očitajo, da je v članku To sta odvetnika, ki želita utišati Matoza, objavljenem 28. 8. 2015 in podpisanem s K. K. (odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja je potrdil, da gre za Ksenijo Koren), kršila več členov Kodeksa novinarjev Slovenije. 1. člen naj bi kršila, ker pred objavo ni preverila točnosti zbranih informacij. Zapisala je namreč, da želi disciplinski tožilec mag. Mitja Jelenič Novak odvetniku Franciju Matozu odvzeti odvetniško licenco. To naj bi izhajalo iz podnaslova (v resnici mednaslova op. NČR) Vzel bi mu odvetniško licenco in trditve, zapisane pod tem: »Jelenič Novak članom senata predlaga katerega od disciplinskih ukrepov iz statuta odvetniške zbornice. Ti pa so opomin, ukor, denarna kazen ali celo odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni.« Pritožnik opozarja, da lahko disciplinski ukrep odvzema licence izreče zgolj disciplinsko sodišče (sestavljeno iz dveh sodnikov Vrhovega sodišča in treh odvetnikov), ne pa tudi disciplinski komisiji 1. in 2. stopnje pri odvetniški zbornici (katerih članstvo sestavljata po dva odvetnika in član, imenovan s strani pravosodnega ministrstva). Disciplinski tožilec mag. Mitja Jelenič Novak je vložil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pred disciplinsko komisijo I. stopnje, na tej ravni odvzema odvetniške licence sploh ni mogoče zahtevali. Zahteva lahko le enega iz nabora preostalih ukrepov (opomin, ukor ali denarna kazen). Kršitev 1. člena naj bi predstavljala tudi trditev, da je Matoza pred odvetniško disciplinsko komisijo spravila tudi namestnica disciplinskega tožilca Varja Holec (»Pred odvetniško disciplinsko komisijo sta ga pri odvetniški zbornici spravila disciplinski tožilec Mitja Jelenič Novak in njegova namestnica Varja Holec«), saj je disciplinski tožilec zahteval uvedbo postopka sam in namestnica Varja Holec pri tem ni bila udeležena. Novinarka naj točnosti spornih informacij ne bi preverila pri Odvetniški zbornici, ki je kot organ za vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo 1. in 2. stopnje v njunem imenu edina pristojna dajati tovrstne informacije. Po mnenju pritožnika je bil novinarkin edini vir Franci Matoz sam, kar je za verodostojnost premalo, poleg tega pa je Matoz stranka v postopku in s tem v koliziji interesov. 2. člen naj bi novinarka prekršila, ker je iz konteksta članka mogoče razbrati namen diskreditacije diciplinskega tožilca. Po navedbah novinarke naj bi ob tem, ko je ustavno sodišče ugotovilio, da so v postopkih zoper Matozovega klienta kršili ustavo, Evropsko sodišče za človekove pravice pa v Sloveniji prepoznalo državo, kjer je na prebivalca največ kršitev človekovih pravic, disciplinski tožilec branil člen kodeksa, po katerem je odvetnik »pri opravljanju svojega poklica dolžan varovati ugled sodišč in krepiti zaupanje javnosti v njihovo delo.« Zbornica opozarja, da je disciplinski tožilec na pobudo prizadete osebe (v dveh primerih sta to Ljuba Raičević in podpredsednica Vrhovnega sodišča), če je obveščen o dejstvih in dokazih, na podlagi katerih je mogoče upravičeno sklepati, da je odvetnik kršil svojo dolžnost, dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka, zato je očitek, da sta odvetnika sama želela utišati Matoza, neresničen in nekorekten, saj gre samo za dosledno opravljanje funcije disciplinskega tožilca. 3. člen naj bi novinarka kršila, ker ob navajanju, da želi disciplinski tožilec odvzeti odvetniško licenco Franciju Matozu oziroma, da ga želi utišati, kar je po mnenju pritožnikov huda obtožba, ker bi bil to poseg v Matozove ustavno varovane pravice do svobode dela in gospodarske pobude, vse skupaj pa prikaže kot Jelenič Novakovo osebno pobudo, ni pridobila tožilčevega odziva. Po mnenju pritožnikov je Ksenija Koren kršila tudi 5. člen kodeksa, saj ni navedla, da gre za nepreverjene informacije oziroma njena ugibanja, kot naj bi bilo vidno iz članka. Iz članka je očitno, da je o nekaterih dejstvih zgolj sklepala, saj ni napisala, od kod je črpala te informacije. V delih, kjer citira Francija Matoza, je jasno, da teh očitkov (o odvzemu odvetniške licence in vlogi namestnice disciplinskega tožilca) sploh ni izrekel.

Novinarka na pritožbo ni odgovorila.

SKLEP:

Ksenija Koren je kršila 1. in 3. člen, ne pa tudi 2. in 5. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Statut odvetniške zbornice je v delu, ki obravnava disciplinske postopke, deloma dvoumen ali vsaj nejasen, saj ob navajanju disciplinskih ukrepov ne definira, kateri od omenjenih organov, diciplinska komisija I. in I. stopnje ali disciplinsko sodišče, lahko izreče katerega od navedenih ukrepov in katerega ne. V njegovem 79. členu so navedeni vsi štirje: opomin, ukor, denarna kazen in odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni. To bi sicer morda lahko opravičevalo novinarkin zdrs. Vendar je statutu nadrejen Zakon od odvetništvu, ki pa natanko določa, kdo lahko odvzame odvetniško licenco, to pa je disciplinsko sodišče, sestavljeno iz dveh sodnikov, Vrhovnega sodišča in treh odvetnikov. Ker pa je ves članek naravnan na trditev, da želita prav tožilec disiplinske komisije in njegova namestnica Franciju Matozu odvzeti odvetniško licenco, bralec pričakuje , da članek temelji na preverjenih dejstvih. Kot se zdi, pa jih novinarka ni preverjala ne na odvetniški zbornici ne v zakonu o odvetništvu. Ker novinarka ni pojasnila svoje plati, NČR v določeni meri verjame pritožnikom, da avtorica informacij ni preverjala niti pri zbornici. Še posebej, ker je prav zaradi nepreverjanja očitno naredila napako, ko je trdila, da lahko disciplinski tožilec pred komisijo zahteva tudi odvzem odvetniške licence, kar ne drži. Ker gre za ključno misel članka, NČR meni, da je napaka tako huda, da je bil prekršen 1. člen kodeksa. Razsodišče znova opozarja, da je treba 2. člen videti v povezavi: kršitev obstaja, če je novinar osebno žaljiv in zato nekorekten. Osebne žaljivosti do obeh tožilcev pa v članku ni prepoznalo, zato meni, da novinarka ni kršila 2. člena. Naslov To sta odvetnika, ki želita utišati Matoza je po mnenju NČR tako huda obtožba, da bi zahtevala odziv obeh prizadetih. Če bi ga novinarka poiskala, bi izvedela, da namestnica disciplinskega tožilca v zadevo sploh ni bila vpeta, disciplinski tožilec pa je samo opravljal delo, ki ga je bil na predlog prijave dolžan opraviti. Namig, da naj bi se disciplinska tožilca na Matoza spravljala zato, ker je opozarjal na kršitev človekovih pravic, namreč vsiljuje misel, da gre za politično motiviran pregon, ki se mu disciplinski tožilec oziroma oba omenjena voljno uklanjata. Ker avtorica ni poiskala odziva, je kršila 3. člen. Zahtevo v kodeksu, da je treba tedaj, ko so v prispevku nepotrjene informacije ali govorice, na to opozoriti, je treba razumeti kot novinarski pristop in izjemo v primerih, ko veliko indicev kaže, da utegnejo imeti določene govorice tudi oprijemljiva ozadja, ki pa jih ni mogoče razkriti drugače kot s tem, da novinar te nepreverjene informacije zaradi javnega interesa razkrije in s tem sproži pri dotlej neznanih ali nedostopnih virih odziv, ki bi lahko pripeljal k bolj konkretnim informacijam in dokazljivim dejstvom. Pri takem pristopu pa mora novinar opozoriti bralce, gledalce ali poslušalce na to, da svojih trditev (še) ne more dokazati. V primeru, ki ga navaja pritožnik, ne gre za tak primer, pač pa za to, da novinarka dejstev ni preverjala, kar je NČR prepoznalo že, ko je ugotovilo kršitev 1. člena. Zato kršitve 5. člena ni bilo.