M. Š. H. proti Petru Lovšinu, novinarju časnika Dnevnik, in Miranu Lesjaku, odgovornemu uredniku časnika Dnevnik

Razsodba NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Katarina Vučko, Tatjana Pirc, Sonja Merljak Zdovc, Anja Gorenc in Jernej Rovšek (člani), je na seji 24. maja 2016 v primeru M. Š. H. proti Petru Lovšinu, novinarju časnika Dnevnik, in Miranu Lesjaku, odgovornemu uredniku časnika Dnevnik, ugotovilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja se je iz glasovanja izločila. Davorin Koron in Neva Železnik sta glasovala proti.

Primer: M. Š. H. proti Petru Lovšinu, novinarju časnika Dnevnik, in Miranu Lesjaku, odgovornemu uredniku časnika Dnevnik

M. Š. H. se je pritožila zaradi kršitve 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, saj naj bi v članku Zdravnik Ivan Radan bo sedel na zatožno klop (Dnevnik, 14. 01. 2016) novinar in urednik zelo grobo posegla v njeno pravico do zasebnosti, in sicer z objavo njenega polnega osebnega imena in njenega zdravstvenega stanja.

Ob tem navaja, da je članek le eden v nizu mnogih, v katerih novinar razkriva informacije o pritožnici, da je torej že dlje časa izpostavljena kršitvam. Dodaja, da ni javna oseba in da njena vloga ni ključna za razumevanje javnosti v primeru Radan, saj da je le ena od mnogih prič, ki sodelujejo v omenjenem procesu. Avtor ni imel niti pravne podlage niti privolitve za objavo njenega zdravstvenega stanja.

Novinar pojasnjuje, da ni kršil Kodeksa. Meni, da z navedbo tablet ni hkrati objavil njenega zdravstvenega stanja, saj ni omenil diagnoze. Nevtralna izraznost povedi priča, navaja novinar, da ni šlo za senzacionalizem. Novinar še dodaja, da javni interes absolutno pretehta nad spoštovanjem pritožničine zasebnosti, saj gre za odmeven primer. Pritožnica ima po novinarjevih navedbah posredno vlogo in je precej več kot le ena od številnih prič, saj je bila zaposlena kot kriminalistka v oddelku, ki je preiskoval njenega najboljšega prijatelja.

Tudi urednik Miran Lesjak meni, da novinar ni kršil Kodeksa. V svojem odgovoru je najprej opozoril, da pritožnica ni navedla celotne povedi. Sporna poved se namreč v celoti glasi: »Tablete xanax je predpisoval tudi drugim, denimo bratu Kristianu Radanu in prijateljici kriminalistki M. Š. H., ki se je zaradi zatajitve poznanstva z Radanom pred kolegi znašla v disciplinskem postopku«. Iz nadaljevanja povedi, ki ga pritožnica ni citirala, po njegovem prepričanju sledi, zakaj je bil novinar upravičen navesti njeno osebno ime. »Gospa M. Š. H. je namreč kot kriminalistka uradna oseba, ki se je ravno zaradi zatajitve poznanstva z g. Radanom pri svojem delodajalcu (policiji) znašla v disciplinskem postopku, to pa je v neposredni zvezi z izvajanjem preiskave o kaznivih dejanjih, ki jih obtoženemu očita tožilstvo. Javnost je vsekakor upravičena do informacij o disciplinskih postopkih zoper uradne osebe, saj so te informacije nesporno v javnem interesu; o njih mediji pogosto poročamo, še zlasti pa, kadar te osebe razpolagajo s policijskimi pooblastili, kot je to v primeru gospe M. Š. H.«

V interesu javnosti pa je tudi, da je celovito obveščena tako o poteku preiskave »primera Radan« kot tudi o njenih rezultatih, saj gre za primer, ki je načel tako njeno zaupanje v delovanje zdravstvenega sistema, potem pa še zaupanje v pošteno delovanje organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, pojasnjuje Miran Lesjak.

Navajanje osebnega imena pritožnice (in brata obotoženega) je po besedah Mirana Lesjaka treba razumeti kot nadaljevanje informacije o predpisovanju velikih količin zdravil osebam, ki so blizu obtoženemu, pri čemer pa pristojno tožilstvo kazniva dejanja, ki jih očita obtoženemu, dokazuje z navajanjem obsega in okoliščin, v katerih naj bi bila ta kazniva dejanja storjena.

»Novinar torej osebnih imen in njihovih relacij z obtoženim nikakor ni navajal neupravičeno, zaradi kakšnih senzacionalističnih vzgibov, saj je za objavo teh podatkov obstajal nesporni javni interes,« meni Miran Lesjak.

Novinar po njegovih besedah ni posegel v zasebnost pritožnice, saj ni poročal o njenem zdravstvenem stanju ali zdravstvenih okoliščinah, ki zdravstveno stanje določajo. Novinar prav tako ni poročal, ali pritožnica uporablja zdravilo, ki ga je v članku omenjal (iz česar bi bilo morda mogoče posredno sklepati o njenem zdravstvenem stanju). Novinar je navajal le podatek, da ji je zdravnik Ivan Radan predpisal določeno zdravilo, saj tožilstvo, kot že navedeno, gospoda Radana (med drugim) obtožuje zlorabe uradnega položaja in omogočanja uživanja prepovedanih drog. »Gospa M. Š. H. bo na javni glavni obravnavi zaslišana kot priča, od katere se – predpostavljamo v uredništvu – pričakuje prav razjasnitev vseh okoliščin, zaradi katerih ji je obtoženi zdravila predpisal.«

SKLEP:

Novinar in urednik sta kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razkritje identitete pritožnice z navedbo njenega imena in priimka ter omembo predpisanega zdravila, iz katerega je mogoče sklepati na zdravstveno stanje, je po mnenju NČR pretiran poseg v njeno zasebnost. NČR tudi meni, da pritožnica ni javna osebnost, čeprav je uradna oseba. NČR je zaradi navedenega ugotovilo kršitev 17. člena kodeksa.