Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 24. maja 2016 v primeru Miro Petek (SDS) proti novinarki Eugeniji Carl (Televizija Slovenije) sklenilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Miro Petek (SDS) proti novinarki Eugeniji Carl (Televizija Slovenije)
Miro Petek, vodja Službe za odnose z javnostmi SDS (pritožnik), je 1. marca 2016 vložil pritožbo zoper novinarko Televizije Slovenije Eugenijo Carl zaradi prispevka v oddaji TV Dnevnik, objavljenega 26. februarja 2016. Novinarka je v tem prispevku navedla naslednje: »Od protestnega shoda v Šenčurju, kjer so v prvi vrsti stali poslanci SDS, se še močneje vsiljuje vprašanje, ali so spontani protesti ljudi organizirani. Na bolj malo spontanega lahko naletimo že po naključnem padcu v sicer zaprto Facebook skupino Slovenija moja domovina, ki vabi k organizirani udeležbi v Lenartu. Ura in kraj shoda določena. Avtobusni prevoz plačan. Kdo je plačnik, ustanovitelj skupine Andrej Špan noče povedati. In koliko spontanosti je lahko v takem SMS sporočilu, ki je na protest pozival prebivalce Logatca? So tudi shodi proti migrantom organizirani s strani istih organizatorjev, kot so bili shodi za Janšo pred sodiščem?« S krepkim tiskom je dele iz citata novinarke označil pritožnik sam v pritožbi. V uvodu pritožbe je citiral tudi najavo prispevka, v kateri je voditelj dejal: »Ob zadnjih protestnih shodih proti nastanitvi pribežnikov številni sprašujejo, ali gre res za spontano izražanje nestrinjanja ali pa je v ozadju dobro organizirana civilna družba blizu stranke SDS. (…) V SDS zanikajo, da bi organizirali ali financirali kakršnekoli proteste proti migrantom.«
Pritožnik navaja, da je po citiranem uvodnem delu novinarka objavila izjavi dveh politično angažiranih posameznikov, ki sodelujeta v skupini Kazenska ovadba, pri čemer naj bi šlo za civilnodružbeno gibanje, ki je tudi s svojo simboliko blizu levi politični opciji oziroma levim strankam. S to informacijo povprečni gledalec najverjetneje ni seznanjen, bi pa bilo po mnenju pritožnika prav, da bi novinarka na to opozorila. Ob tem dodaja, da eden od »izjavnikov« ni bil označen z imenom; po mnenju pritožnika je bila izjava očitno potegnjena iz arhiva. Drug »izjavnik« pa je bil »dobro znani protestnik z zaščitnim znakom rdeče zvezde« iz skupine Kazenska ovadba, ki ga je pritožnik tudi imenoval z imenom in priimkom. Pritožnik še dodaja, da je novinarka nanj, kot vodjo odnosov stikov z javnostmi pri SDS, naslovila nekaj sugestivnih vprašanj, vendar kljub zanikanju ni objavila celotnega odgovora SDS.
S tem je novinarka po mnenju pritožnika kršila 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (Kodeks), saj je bil prispevek pripravljen na način, da si je novinarka na vprašanje, ki si ga je zastavila sama, poiskala tudi odgovor oziroma izjave dveh politično organiziranih posameznikov, ki sta bližje levim političnim strankam, pri čemer tega v prispevku ni izpostavila.
Novinarka naj bi v omenjenenem prispevku vsaj deloma kršila tudi 25. člen Kodeksa, ker je svoja vprašanja potrdila z izjavami politično aktivnih akterjev levice, s čimer je poskrbela za »subtilno prepletenost novinarskega in politično propagandnega besedišča«.
Na pritožbo je odgovorila novinarka Eugenija Carl, ki zavrača vse očitke v pritožbi.
Navedbe v prispevku so bile predstavljene korektno in uravnoteženo ter temeljijo na izjavah vpletenih oseb, kar dvakrat tudi predstavnika stranke SDS. To kaže na spoštovanje novinarskega kodeksa in Poklicnih meril in načel novinarske etike v programih RTV, saj je v članku upoštevala načela nepristranskosti (prikaz dejstev vpletenih oseb), preverjanja dejstev pridobljene izjave, navedbe na FB strani Slovenija, moja domovina, izjava predstavnika SDS) in načelo verodostojnosti (prispevek vsebuje poglavitna dejstva, bralca ne zavaja, gledalec/bralec si lahko o dogodku neodvisno ustvari svoje mnenje).
Prispevek je nastal na podlagi naključnega »padca« ene od novinark v sicer zaprto FB skupino Slovenija, moja domovina, ki je vabila k organizirani in deloma plačani (prevoz) udeležbi na protibegunskem shodu v Lenartu. Ta novinarka je »padec« objavila na svojem FB profilu, pod objavo pa so se pojavili komentarji skupine Kazenska ovadba, češ da je na njihov shod pred ljubljanskim sodiščem »zatavala« oseba, ki je po koncu shoda spraševala »kdo danes deli 20 evrov in malico?« Ta oseba se je sicer redno udeleževala shodov Odbora 2014, zato je novinarko upravičeno zanimalo, kdo je plačnik. Kot novinarka se je morala vprašati, ali so shodi proti migrantom morda organizirali (in financirani) s strani istih organizatorjev, kot so bili shodi za Janeza Janšo pred sodiščem. O tem, da so se shodov pred sodiščem v Ljubljani in protestnega shoda proti migrantom v Šenčurju pri Kranju udeležili eni in isti ljudje, neposredno pričajo tudi arhivski posnetki televizije. Oba izjavnika sta bila v tekstu, poslanem v sistem tekstov za dnevno objavo, podpisana z imenom in priimkom, zraven pa je bil pripis »Skupina Kazenska ovadba«, ki jasno profilira izjavnika in ju umešča v kontekst. Televizijski medij opisnega umeščanja ne predvideva, ker bi se prispevki raztegnili na nerazumno dolžino. Problem, zaradi katerega je bila prijavljena NČR, pa je, da je v prispevku zaradi očitno tehnične napake v režiji izpadel podpis enega od sogovornikov v prispevku. Novinarka meni, da za ta del tehnične napake ne more nositi odgovornosti; pritožniku predlaga, da za ta del uradno zaprosi za odgovor pristojne v IP TV Slovenija.
Novinarki ni znano, iz česa pritožnik sklepa, da gre pri skupini »Kazenska ovadba« za civilnodružbeno gibanje, »ki je tudi s svojo simboliko blizu levi politični opciji oziroma levim strankam«. Skupina Kazenska ovadba se na svoji spletni strani definira kot »civilna združba, ki si ob pomoči aktivnih državljanov želi zgraditi družbo, v kateri bosta pojma pravo in pravica sinonima. Kjer bodo zakoni veljali za vse, ne samo za nekatere. Kjer bodo vsi enakopravni, ne glede na rodovnik, politično pripadnost in stanje na tekočem računu«. Skupina, kot je razvidno iz njihove spletne strani, je namreč svojo ost uperila na vse strani in napovedala ovadbe tudi zoper aktualnega predsednika vlade, finančnega ministra, vrhovnega državnega tožilca in predsednika vrhovnega sodišča. Simbolike lisic na roki, ki označuje to skupino, po mnenju novinarke ne moremo tolmačiti ne za levo ne za desno, saj navaja na željo, pričakovanje, zahtevo po kaznovanju vseh, ki ravnajo v škodo državi in družbi, ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo.
Novinarka zavrača navedbe v pritožbi, da so izjavo enega od sogovornikov potegnili iz arhiva in je brez imena in priimka. Oba izjavnika sta bila »sveže« posneta, eden 25. 2. zvečer, drugi 26. 2. 2016 dopoldne, za kar obstajajo dokazi, ki jih, če bo NČR to zahtevalo, lahko tudi predloži. Da je bil eden od izjavnikov nepodpisan, je bila, kot rečeno, tehnična napaka med odvijanjem Dnevnika, za katero ne more biti odgovorna, jo pa obžaluje. Datum v zgornjem kotu ekrana (9. 9. 2015) ni označeval datuma, na katerega bi bila posneta izjava prvega sogovornika, pač pa datum shoda, s katerim so »pokrivali« besedilo pred izjavo. Tako namreč označujejo arhivske posnetke dogodkov.
Novinarka v odgovoru še navaja, da je na pritožnika naslovila vprašanja, ki so povsem običajna in profesionalno zastavljena novinarska vprašanja, zato namigovanje na sugestivnost zavrača. Glede očitka o neobjavi celotnega sporočila pritožnika pa odgovarja, da novinar ni dolžan objaviti vsega, kar mu v odgovor pošljejo, pač pa mora odgovore smiselno povzeti. Da stranka SDS zanika, da bi organizirala ali financirala proteste, pa so jasno poudarili dvakrat: tako v napovedi prispevka kot v prispevku, kjer je to v imenu SDS zanikal poslanec Andrej Šircelj. Jasno pa je, da bo televizijski medij, ko lahko izbira, uporabil tonske in slikovne izjave namesto pisnega odgovora, ki je bil sicer po vsebini tako rekoč identičen.
Prispevek po mnenju novinarke ne vsebuje prvin komentarja, da bi ga bilo potrebno označevati. Objavljen je bil v informativni oddaji TV Dnevnik, na mestu, kjer ne objavljajo avtorskih komentarjev. Zdravorazumskih novinarskih vprašanj pa ni mogoče enačiti s komentarjem. Gre za golo poročanje o dejstvih in dogodkih ter odzivih vpletenih strani. Zavrača tudi očitke o oglaševanju in politični propagandi, ki jih jemlje kot žalitev svojega nepristranskega novinarskega poročanja in za politične pritiske. Pritožbo stranke SDS razume kot vnovičen pritisk nanjo osebno in na svoje novinarsko delo ter poskus umeščanja v politične kroge, kamor vsekakor ne sodi. Prošnjo po prednostni obravnavi pritožbe šteje še za en poskus nedopustnega pritiska na NČR.
Novinarka je NČR skupaj z odgovorom posredovala kopijo elektronskega sporočila z vprašanji, ki jih je ob pripravi prispevka poslala pritožniku, kopije zapisov s spletne strani skupine Kazenska ovadba in medijske prispevke o tej skupini in o izjavah njene pooblaščenke.