Marijan Weisseisen proti novinarju Slovenskih novic Jaroslavu Jankoviću in odgovornemu uredniku časopisa Bojanu Budji

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Jelena Aščić (podpredsednica), Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko, Sonja Merljak Zdovc in Ranka Ivelja (člani), je na seji 8. novembra 2016 v primeru, Marijan Weisseisen proti novinarju Slovenskih novic Jaroslavu Jankoviću in odgovornemu urednik časopisa Bojanu Budji razsodilo, da sta novinar in urednik kršila Kodeks novinarjev Slovenije. Gojko Bervar in Davorin Koron sta glasovala proti, Davorin Koron je k stališču napisal ločeno mnenje, Gojko Bervar se je ločenemu mnenju pridružil.

Primer: Marijan Weisseisen proti novinarju Slovenskih novic Jaroslavu Jankoviću in odgovornemu uredniku časopisa Bojanu Budji

Marijan Weisseisen je na Novinarsko častno razsodišče (NČR) naslovil pritožbo zoper novinarja Slovenskih novic Jaroslava Jankovića in odgovornega urednika Bojana Budjo zaradi navedb v članku, objavljenem 10. junija 2016. Očita jima kršitev 1., 5. in 17. člena Kodeksa novinarjev Slovenije (kodeksa).
17. člen kodeksa sta novinar in urednik po prepričanju Marijana Weisseisena (v nadaljevanju pritožnika) kršila z navedbo: “Mlada inženirka umrla v razbitem twingu – Majo Weisseisen z Visokega je na mastni cesti odneslo naravnost v drevo”, saj sta s tem in z objavo fotografije ponesrečenke razkrila njeno identiteto.
1. in 5. člen sta po mnenju pritožnika novinar in urednik kršila z navedbami:
– “Malo prej je kupila vrečico svežih češenj …”
– “Toda sredi noči je zazvonil telefon pri starših, pri njenem nesrečnem fantu in sodelavcu, nato pa še pri prijateljih …”
– “Tisti večer je res malo rosilo, a dež ni in ni hotel do konca sprati ceste.”
Pritožnik, oče Maje Weisseisen, pravi, da je vsebina omenjenih navedb izmišljena in da ni skladna z resničnimi dogodki. V zvezi z zapisom o razmerah na cesti pojasnjuje, da je bila tam le uro pred tem precej močna ploha. Ker novinar informcij ni preveril niti jih ni kasneje popravil, je kršil 1. člen; ker ni opozoril, da objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja, pa je kršil 5. člen kodeksa, je prepričan pritožnik.
Poleg same tragične smrti hčerke je svojce dodatno pretresel članek v Slovenskih novicah, dodaja. Dan po objavi so novinarja in urednika po elektronski pošti opozorili na neprimerne vsebine in zahtevali umik prispevka s spletnega portala časopisa. Odgovora pa niso dobili. Novinar je sodelavcu Maje Weisseisen in tudi njenemu fantu obljubil, da bo objavil le članek o odpadli izobraževalni delavnici, na kateri bi morala sodelovati ponesrečenka. Njen fant je novinarju v telefonskem pogovoru tudi prepovedal objavo informacij s podrobnostmi o nesreči in novinar mu je to obljubil, dodaja pritožnik.

Novinar Jaroslav Janković in odgovorni urednik Bojan Budja Novinarskemu častnemu razsodišču na očitke pritožnika nista odgovorila.

SKLEP:

Novinar Jaroslav Janković in odgovorni urednik Bojan Budja sta kršila 1., 5. in 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinar je kršil 1. člen kodeksa. Čeprav je bil opozorjen, da njegove trditve (da si je pokojna žrtev malo prej kupila vrečico češenj, da je sredi noči zvonil telefon pri starših, fantu in prijateljih, da je tisti večer malo rosilo …) ne držijo, jih ni ne priznal ne popravil, kot zahteva Kodeks. Gre sicer za trditve, ki same po sebi niso zelo pomembne, poleg tega jih je novinar uporabil v prispevku, v katerem je z bralci delil pretresenost ob tragični smrti ponesrečenke. A v kontekstu tragične prometne nesreče lahko tudi drobne netočnosti svojce prizadenejo in ranijo. NČR zato v tem primeru ugotavlja kršitev prvega člena. NČR se ob tem ni spuščalo v to, ali so te trditve resnične ali ne; ker novinar na obtožbe ni odgovoril, se je NČR oprlo le na trditve pritožnika.

Novinar je kršil 5. člen kodeksa, ki novinarja obvezuje, da bralca opozori, ko objavlja nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja. Iz samih navedb, s katerimi je novinar po mnenju pritožnika kršil tudi ta člen (da si je pokojna žrtev malo prej kupila vrečico češenj, da je sredi noči zvonil telefon pri starših, fantu in prijateljih, da je tisti večer malo rosilo …), ni mogoče razbrati vira. Mogoče je le domnevati, da je nekatere stvari sam opazil (vrečka češenj), bil morda napačno informiran (kdaj in kako je deževalo), ali pa si je podrobnosti celo izmislil (na primer, kdaj in pri kom je zvonil telefon), kot trdi pritožnik. NČR ugotavlja, da gre za podrobnosti, pri katerih običajno novinarji ne navajajo, ali gre za uradni vir ali za govorico; za kaj gre, je razvidno iz konteksta. A ker gre za občutljive okoliščine – tragično smrt, NČR tudi v tem primeru ugotavlja kršitev.

17. člen kodeksa novinarju zapoveduje spoštovanje pravice posameznika do zasebnosti in izogibanje senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Žrtev ni bila javna osebnost in razkritje njene zasebnosti ni bilo v javnem interesu. Poleg tega je fant ponesrečenke novinarju prepovedal objavljanje podrobnosti o nesreči, vključno z razkritjem njene identitete. Novinar dane besede ni držal, podatke o zasebnosti ponesrečenke je razkril, objavil je tudi njeno fotografijo in s tem prekršil 17. člen kodeksa. Z opozorilom in zahtevo pritožnika je bil prek elektronske pošte seznanjen tudi odgovorni urednik, zato NČR kršitve 1., 5. in 17. člena pripisuje tudi njemu.

Odklonilno ločeno mnenje člana razsodišča Davorina Korona

Strinjam se s stališčem NČR, da je bil kršen 17. člen kodeksa, ki novinarju zapoveduje spoštovanje pravice posameznika do zasebnosti in izogibanje senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti.
Omenjene podrobnosti v zvezi z nesrečo (vrečica svežih češenj, zvonenje telefonov, razmere na cesti) pa po mojem prepričanju, četudi niso povsem točne, za objavljeni prispevek niso tolikšnega pomena, da bi jih moral novinar preveriti in bralce opozoriti, da gre za nepotrjene informacije, govorice ali ugibanja.
Prispevek je napisan v obliki reportaže, novinarske zvrsti, pri kateri se predpostavlja, da so osnovne in ključne informacije že znane. Novinar pripoveduje zgodbo, v katero lahko vpleta tudi osebna občutja, svoje domneve, morebitne informacije sicer nevpletenih sogovornikov in podobno. V obravnavanem primeru se takšne informacije nanašajo morda na vremenske razmere in nakup vrečice češenj. Novinar je lahko pričakovano domneval, da so po nesreči pri svojcih in prijateljih zvonili telefoni. Kot rečeno, za razumevanje dogodka to niso ključne informacije in bralca ne navajajo ali zavajajo k napačnemu sklepanju. Novinar in odgovorni urednik po mojem mnenju torej nista kršila 1. in 5. člena kodeksa.
V to sem še bolj prepričan po razpravi članov NČR, v kateri je prevladalo mnenje, da je članek, če izzvzamemo nedopustno razkrivanje identitete ponesrečenke, napisan prizadeto in z dolžnim spoštovanjem do vseh vpletenih v dogodek. Drži, da v kontekstu tragedije svojce lahko prizadenejo tudi drobne netočnosti. Toda to po mojem mnenju v obravnavanem primeru ni argument za stališče NČR, da sta bila kršena 1. in. 5. člen kodeksa.