Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Nina Jerman, Anja Gorenc (člani), je na seji 14. februarja 2017 v primeru Andrije Hevka proti Miranu Lesjaku, odločilo, da urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije (Kodeks). Ranka Ivelja se je izločila iz razprave in odločanja o primeru.
PRIMER: Andrija Hevka proti odgovornemu uredniku časnika Dnevnik Miranu Lesjaku
Pritožnik Andrija Hevka (v nadaljevanju: pritožnik) v pritožbi z dne 25. 10. 2016, ki jo je naslovil na Novinarsko častno razsodišče (v nadaljevanju: NČR) in na Varuha človekovih pravic RS, očita časniku Dnevnik, da je z objavo pisem bralca M. Š. 4. 8., 20. 9. in 18. 10. 2016 škodoval njegovemu ugledu in dobremu imenu. Meni, da objava pisem pomeni odkriti sovražni govor.
Po pritožnikovem mnenju pisma bralca M. Š. predstavljajo žalitve in poseg v njegovo zasebnost (Za bralca pritožnik uporablja inicialke M. Š., čeprav je razsodišče ugotovilo, da so bila pisma bralca objavljena z imenom in priimkom. Iz pritožbe in prilog je tudi razvidno, da pritožnik pisca pozna.). Pritožnik navaja, da ima zaradi žaljivih objav pritožnik hude težave zasebno in v službi, saj mu zaradi trditev bralca grozi odpoved delovnega razmerja. Bralec M. Š. v prvem pismu, ki je bilo objavljeno v Dnevniku 4. 8. 2016, navaja, da je bil »pretresen, ko je 29. julija letos v Odmevih poslušal Ukrajinca Andrijo Hevko, “… ki organizira protest proti prihodu Putina v Slovenijo.«. V drugem, ki je bilo objavljeno 20. 9., je M. Š. med drugim ministrstvu za izobraževanje naslovil vprašanje: »Kako je mogoče, da Ukrajinec, ki je organiziral protest pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani proti obisku ruskega predsednika v Sloveniji, še dela kot vzgojitelj v dijaškem domu na Viču v Ljubljani. V kaj in kako vzgaja naše otroke?«. V tretjem pismu, ki je bilo objavljeno 18. 10. 2016, pa se sprašuje, »kako je mogoče, da Ukrajinec, ki je organiziral protest pred ruskim veleposlaništvom v Ljubljani proti obisku ruskega predsednika v Sloveniji, še dela kot vzgojitelj v dijaškem domu na Viču v Ljubljani?«. Pritožnik navaja, da večkratna objava njegovega imena in priimka, skupaj s podatki o njegovi zaposlitvi, s čemer je bilo poseženo v njegovo zasebnost, ni bila v interesu javnosti oziroma da ta interes ni prevladal. V zvezi s tem navaja tudi, da objava celotnega imena in priimka ni dovoljena celo v predkazenskih postopkih oziroma kadar je oseba zgolj osumljena kaznivega dejanja. Konkretno pa pritožnik pri NČR uveljavlja kršitev 21. člena Kodeksa, ki prepoveduje sovražni govor in širjenje nestrpnosti.
Pritožnik je priložil še pismo urednikom Dnevnika z dne 21. 10. 2016, v katerem protestira zoper odkrit napad nanj s pismi bralcev in omenjanje svojih osebnih podatkov ter zahteva odgovor in pojasnila. Pojasnjuje tudi svoje dosedanje aktivnosti in aktivizem na področju mednarodnih odnosov. Iz obrazložitve tega pisma je razvidno, da osebno pozna pisca M. Š. in v zvezi s tem pojasnjuje ozadja, ki so lahko razlog za njegova oglašanja v pismih bralcev. Iz pritožbe NČR ni razvidno, ali je na to pismo prejel odgovor in ali je bil objavljen njegov odgovor.
Pritožbi je priložil tudi javni odziv Sveta za odziv na sovražni in diskriminatorni govor z dne 20. oktobra 2016 (http://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2015/01/Odziv-2_oktober2016.pdf), ki se je v odzivu pod številko 3 (verjetno na pobudo pritožnika) odzval na »Napad na protestnike in protestnice proti obisku Putina, pripadnike in pripadnice ukrajinske skupnosti v Sloveniji«. Svet je ocenil, da z označevanjem celotne populacije z »ukrajinskimi fašisti« v sporočilu določene skupine na Facebook profilu pomeni neposreden izraz sovražnosti na podlagi narodne pripadnosti. Ob tem je Svet poudaril, da je nestrinjanje posameznikov ali skupin z uradno politiko neke države povsem legitimno.
Odgovorni urednik se na pritožbo po pozivu NČR ni odzval.