Darko Žiberna proti uredniku spletnega portala Portal Plus Dejanu Steinbuchu

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Jernej Rovšek, Neva Železnik, Anja Gorenc (člani), je na seji 21. marca 2017 v primeru Darko Žiberna proti uredniku spletnega portala Portal Plus Dejanu Steinbuchu ugotovilo, da urednik ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Darko Žiberna proti uredniku spletnega portala Portal Plus Dejanu Steinbuchu

Darko Žiberna, kirurg in nekdanji direktor Splošne bolnišnice Franca Derganca Nova Gorica, očita neznanemu avtorju oziroma odgovornemu uredniku Portala Plus Dejanu Steinbuchu, da je v prispevku z naslovom Tarča – Operacija »provizije, 2. del: Strahopetni duhovi in Harij Furlan, objavljenem 2. novembra 2016, kršil 1., 2., 3., 4., 5., 17. in 18. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Ker avtorja prispevka urednik Steinbuch ne želi razkriti, se pritožba nanaša nanj kot na odgovornega za objavo.

1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika urednik kršil z navedbo: »Darko Žiberna je tisti bivši direktor SB Franca Derganca in danes kirurg v tej bolnišnici, ki je najverjetneje sklepal sporne posle z raznimi dobavitelji medicinskega materiala.« Pritožnik pojasnjuje, da je kot vsak direktor to vlogo opravljal od septembra 2012 do jeseni 2014, vendar da še noben od pristojnih organov ni ugotovil, da bi šlo za sporne posle, temveč da so bili zakoniti.
Darko Žiberna na drugem mestu svoje utemeljitve kot izmišljeno in lažno opredeljuje novinarjevo informacijo, da si ni upal v oddajo TV Slovenija, o kateri je Portal Plus potem poročal v omenjenem prispevku. Pritožnik trdi, da ga je novinarka TV Erika Žnidarčič povabila zgolj na terensko snemanje. Prilaga tudi pismo novinarki, v katerem sodelovanje na snemanju zavrača, pripravljen pa je odgovoriti na vprašanja po elektronski pošti. Točnosti svojih informacij novinar ni preveril, dodaja pritožnik.
Pritožnik kršitev 2. člena kodeksa zagotavlja v novinarjevem zapisu: »Zanj je očitno sistematična kraja davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, kot je dal vedeti, obrobni problem.«
Kot pojasnjuje, je novinarki Eriki Žnidaršič 25. oktobra 2016 prek elektronske pošte posredoval natančne razloge, zakaj ne želi sodelovati pri terenskem snemanju, in pri tem med drugim zapisal: »sem dobil odpor do gledanja in poslušanja takih oddaj, ki senzacionalistično predstavljajo obrobne probleme in povsem zanemarjajo vzroke za stanje našega zdravstvenega sistema, ki se po vseh relevantnih kazalcih slabša.« Če bi novinar upošteval celoten, resničen in popoln zapis, ne le tisti del , ki mu je ustrezal, bi javnosti posredoval resnično dejstvo, da »kraja« davkoplačevalskega denarja v zdravstvu za pritožnika nikakor ni obroben problem, temveč predstavlja le vrh ledene gore in manifestira neustrezni zdravstveni sistem v celoti, še trdi pritožnik. Obrobni problem našega zdravstvenega sistema se pritožniku, kot sam pravi, zdijo cene medicinskega materiala, nikakor pa zanj ni obrobni problem kraja davkoplačevalskega denarja, dodaja.
Grobo žaljive, lažne, izmišljene in s cinizmom prežete so po njegovem mnenju tudi novinarjeve trditve, da za pritožnika raziskovalno novinarstvo predstavlja senzacionalistično poročanje. Kot dodaja, se njegovo mnenje glede senzacionalističnega poročanja nanaša zgolj na oddajo Tarča, zato je »dobil odpor« do gledanja in poslušanja takšnih oddaj. Pritožnik ponavlja, da je bil povabljen k sodelovanju pri terenskem delu in da ni bil seznanjen z novinarkinimi vprašanji.
Novinar (urednik) je po prepričanju pritožnika 3. člen kodeksa kršil z zapisom na spletu: »Če bi uporabili sintagmo nekdanjega predsednika Danila Türka, potem so prirejeni javni razpisi, ki umetno vzdržujejo nekajkrat višje cene za tisoče vrst medicinskega materiala, zdravil, pripomočkov kot tudi za gradbena in podobna dela v zdravstvu, s čimer se letno izgubi vsaj deset milijonov evrov davkoplačevalskega denarja – drugorazredne teme. In analitično raziskovalno novinarstvo, ki je v obeh oddajah Tarča postreglo z vso širino in globino tega ogabnega problema slovenske propadle tranzicije je po tej cinični logiki – senzacionalistično poročanje.«
Pritožnik pojasnjuje, da je kot nekdanji direktor bolnišnice na podlagi zakonitih javnih razpisov podpisal številne pogodbe, med drugim je moral podpisati pogodbo s ponudnikom Primsel Trading, ker se je ta kot edini prijavil na razpis za nakup medicinskega materiala. Neposredni očitki novinarja, sklicujoč se na sintagmo nekdanjega predsednika države Danila Türka, da so javni razpisi prirejeni in da umetno vzdržujejo nekajkrat višje cene, so po prepričanju pritožnika hude obtožbe, še posebej v delu novinarjevega zapisa, da je za pritožnika »očitno sistematična kraja davkoplačevalskega denarja v zdravstvu obroben problem.« Novinar namreč to svojo trditev postavlja v kontekst z navedbo v istem članku, da je pritožnik sklepal posle s številnimi dobavitelji, kar kaže na kaznivo dejanje tatvine davkoplačevalskega denarja s prirejanjem javnih razpisov. Na omenjene hude obtožbe novinar ni skušal dobiti odziva pri pritožniku, trdi nekdanji direktor bolnišnice.
4. člen kodeksa je po prepričanju pritožnika novinar kršil z navedbo: »Darko Žiberna je še eden izmed duhov, ki si v oddajo niso upali priti.« Pritožnik ponavlja, da v oddajo nikoli ni bil povabljen, zato ni imel možnosti udeležbe niti zavrniti niti se oddaje udeležiti. Kot rečeno, je bil povabljen na terensko snemanje. Pritožnik prilaga pismo z odgovori novinarki TV Slovenija, v katerem ji pojasnjuje razloge za nesodelovanje na snemanju. V tem poleg zamolčanja ključnih informacij vidi tudi netočnost informacije (kršitev 1. člena kodeksa) in osebno žaljivo predstavljanje neresničnih dejstev (kršitev 2. člena).
Pritožnik novinarju oziroma uredniku očita tudi kršitev 5. člena , 17. člena in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije, pri čemer kršitev posamično ne navaja.

Odgovorni urednik Dejan Steinbuch pojasnjuje, da je Portal Plus objavil odgovor pritožnika Darka Žiberne, ki ga je ta zahteval v skladu s 26. členom Zakona o medijih. Zato je NČR pozval, naj ugotovi, ali je pritožnik še zainteresiran za obravnavo svoje pritožbe.
Urednik imena avtorja prispevka Tarča – Operacija »provizije, 2. del: Strahopetni duhovi in Harij Furlan ne želi razkriti in prevzema odgovornost za objavo. Kot pravi, je avtor po njegovem naročilu obdelal obe oddaji Tarča na temo o zdravstvu, pri čemer 10 vrstic od skupaj 240 namenja Darku Žiberni, in sicer v delu, ko govori o njegovem direktorskem delu in sklepanju pogodb (med drugim s podjetjem brata Harija Furlana). Poudarja, da članek o sklepanju poslov ne govori v trdilni obliki, temveč da je Darko Žiberna “najverjetneje” sklepal sporne posle.
Sicer pa je urednik prepričan, da so očitki pritožnika neutemeljeni in naslovljeni na napačni medij, saj da Portal Plus zgolj povzema javno objavljeno izjavo in interpretacijo RTV Slovenija oziroma oddaje Tarča. Z ozadjem dogovarjanj med novinarko Eriko Žnidaršič in Žiberno niso bili seznanjeni, zato niso mogli vedeti, zakaj točno pritožnika ni bilo v oddaji, dodaja.

SKLEP:

Odgovorni urednik Dejan Steinbuch ni kršil 1., 2., 3., 4., 5., 17. in 18. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče uvodoma pojasnjuje, da je pritožnika na pobudo Dejana Steinbucha vprašalo, ali je pripravljen na poravnavo, vendar je prejelo njegov odgovor, da pri pritožbi vztraja.

Novinar v prispevku z naslovom Tarča – Operacija »provizije, 2. del: Strahopetni duhovi in Harij Furlan s tem, ko je zapisal, da si pritožnik Darko Žiberna ni upal v oddajo, po mnenju NČR ni kršil 1. člena kodeksa. Novinar je, kot izhaja iz naslova prispevka, pritožnika uvrstil med “strahopetne duhove” in ga z mednaslovom opredelil kot “četrtega med odsotnimi”. Pritožnik pa zatrjuje, da ni bil povabljen v oddajo, temveč le na terensko snemanje. NČR ugotavlja, da je pritožnik odklonil sodelovanje v prispevku, ki je sestavni del oddaje, zato je novinar upravičeno zapisal, da si v oddajo ni upal.
Prvega člena novinar ni kršil niti s trditvijo, da je pritožnik »najverjetneje sklepal sporne posle z raznimi dobavitelji medicinskega materiala«. Novinar je glede na v javnosti znana dejstva o preplačilih medicinskega materiala, nabavo v šempetrski bolnišnici lahko upravičeno označil kot sporno. NČR opozarja, da so sporni lahko tudi posli, ki sicer niso nezakoniti.

Drugega člena kodeksa novinar z navedbo »Zanj je očitno sistematična kraja davkoplačevalskega denarja v zdravstvu, kot je dal vedeti, obrobni problem.« po mnenju NČR ni kršil. Pritožnik namreč v odgovoru novinarki TV Slovenija, po informacijah s katerimi razpolaga NČR, med drugim sporoča, da je dobil odpor do gledanja in poslušanja oddaj, ki senzacionalno predstavljajo “obrobne probleme”. Glede na v javnosti znana dejstva o nepravilnostih pri nabavi medicinskega materiala z davkoplačevalskim denarjem (to še zdaleč niso obrobni problemi), je novinar upravičeno sklepal tako, kot je zapisal. Ker zapisano izhaja iz izjave pritožnika samega, ne gre za osebno žaljivo izjavo.

Z zgoraj navedeno izjavo novinar ni kršil niti 3. člena kodeksa. Zapisal jo je na podlagi pritožnikove izjave o obrobnih problemih, zato pridobivanje odziva ni bilo potrebno. Prav tako 3. člena ni kršil v delu članka, kjer omenja sintagmo Danila Türka, saj prirejenih javnih razpisov ne pripisuje posebej pritožniku, temveč jih omenja kot širši pojav v slovenskem zdravstvu. Tako mu odziva pritožnika ni bilo treba pridobiti.

Odgovorni urednik Portala Plus pojasnjuje, da niso bili seznanjeni z ozadjem dogovarjanj med novinarko Eriko Žnidaršič in Darkom Žiberno. Če to drži, novinar ni zavestno zamolčal delov komunikacije pritožnika z novinarko, v katerih je ta v več točkah pojasnil razloge za zavrnitev sodelovanja na terenskem snemanju, in zato posledično ni kršil 4. člena kodeksa.

Kot je zapisano v povzetku pritožbe, pritožnik očitkov o kršitvi 5., 17. in 18. člena kodeksa posamično ni utemeljil, zato NČR kršitev teh treh členov ni ugotovilo.