Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 4. aprila 2017 v primeru Podjetje Uber (Matija Mesić, njihov predstavnik) proti novinarki Dela Mojci Zabukovec presodilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Podjetje Uber (Matija Mesić, njihov predstavnik) proti novinarki Dela Mojci Zabukovec
Matija Mesić, predstavnik podjetja Uber, je na Novinarsko častno razsodišče vložil pritožbo zoper Mojco Zabukovec, avtorico prispevka Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uberju, ki je bil 2. februarja letos ob 13.40 objavljen na spletnem portalu delo.si. http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/hrvaska-obrtna-zbornica-tozi-uber.html
Matija Mesić, pritožnik, je zapisal, da je glede na temeljno novinarsko profesionalno pravilo potrebno vse podatke pred objavo preveriti. Podatki pa se preverjajo pri primarnem viru. V tem primeru torej pri njihovem predstavniku za medije.
Novinarka Dela je po navedbah pritožnika 2. februarja letos ob 11.47 sicer zastavila podjetju Uber vprašanja, a ni navedla, do kdaj morajo nanje odgovoriti. Na začudenje omenjenega podjetja je že ob 13.14 objavila medijski prispevek na www.delo.si. Pritožnik zapiše, da je zato novinarka kršila 1. , 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
Uber navaja, da ni mogel predstaviti dejstev, ki se nanašajo nanj, informacije pa da so bile zato netočne in neresnične.
Navedba v podnaslovu in prispevku: »O tem, ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije, kot trdi sam, ali zaposlovalec, medtem odloča evropsko sodišče« je po mnenju pritožnika netočna in neresnična. Sodišče, poudarja pritožnik, odloča o tem, ali je Uber digitalna platforma ali prevoznik, ne pa zaposlovalec. Gre za temeljno in bistveno razliko v pojmih in pomenih, na kar je bila predstavnica medija opozorjena (priložili so mejl), a kljub opozorilu ni želela ničesar v prispevku popraviti. Zato naj bi kršila 1. člen.
Pisni odgovor predstavnici medija na zastavljena vprašanja se je glasil takole:
Vprašanje: Hrvaška obrtna zbornica je včeraj vložila tožbo proti podjetju Uber Croatia, d. o. o., v kateri zahtevajo prepoved, kot temu pravijo, zavajajočega in nedopustnega oglaševanja Uberjevih storitev. Kako to komentirate?
Odgovor: »Slišali smo, da je hrvaška obrtna zbornica na osnovi zahteve manjšega dela taksistov v Zagrebu vložila tožbo proti Uber Croatia. Omenjene tožbe še nismo prejeli in je razumljivo še ne moremo komentirati. Želimo pa posebej poudariti, da Uber Croatia nudi storitve marketinga in promocije, platforma Uber pa združuje uporabnike in partnerje. Uber ni podjetje, ki bi nudilo transportne storitve, ne zaposlujemo voznikov in v lasti nimamo prevoznih sredstev. Namesto navedenega visokotehnološki start-up sodeluje z lastniki podjetij in samostojnimi podjetniki. Odkar je bila digitalna platforma Uber prvič na voljo na Hrvaškem pred nekaj več kot 15 meseci, smo ustvarili več kot 1.000 fleksilbilnih poslovnih priložnosti. Poleg tega je več kot 60.000 uporabnikov prepoznalo prednosti uporabe digitalne platforme Uber v vsakdanjem življenju in vse pogosteje uporablja alternativne metode za premikanje po mestu.«
Vprašanje: V lani objavljenem članku so v Guardianu ugotavljali, da so sodni postopki Uber doslej stali okoli 62 milijonov ameriških dolarjev in je pred podjetjem še vsaj 170 tožb samo v ZDA. Tudi Evropsko sodišče zdaj odloča o tem, ali je Uber digitalna platforma ali zaposlovalec. Kako vsi ti postopki in tožbe po vašem vplivajo na zaposlovanje in ugled podjetja?
Odgovor: »Glede na bistvene razlike zakonskih regulativ v posameznih državah slednjih ne moremo enačiti ne izpostavljati kot primere. Predvsem pa Evropsko sodišče ne odloča o zadevi, ki jo napačno navajate, temveč o tem, ali je visoko tehnološki start-up Uber digitalna platforma ali prevoznik. Vsi navedeni postopki rezultirajo v po eni strani nova in nova zavajanja nasprotnikov modernizacije ter po drugi strani pričakovano rast števila uporabnikov storitve, ki jo beležimo na dnevnem nivoju.«
Vprašanje: In še, kolikokrat ste se od novembra do danes sestali s predstavniki ljubljanske občine in predstavniki slovenskega ministrstva za pomet?
Odgovor: »V navedenem časovnem obdobju na temo regulativnih rešitev ni potekal noben sestanek s predstavniki Mestne občine Ljubljana.«
Pritožnik je poudaril, da tudi po pisnem posredovanju odgovora primarnega vira ob 17.03 in pred tem že telefonskega klica ob 14. uri predstavnica medija prispevka ni popravila ali vanj vključila naštetih dejstev. Slednje se ni zgodilo niti v nobeni kasnejši objavi, zato menijo, da gre za kršitev 1., 2. in 3. člena novinarskega kodeksa.
Kot navaja pritožnik, so novinarko Dela vljudno zaprosili za pojasnilo, ta pa jim je v neprofesionalnem odgovoru zapisala: »Mislim, da mi ga ni treba dajati, ker o tem, kaj je novinarstvo, govorijo številni dokumenti, teoretske razprave, …«
Pritožnik je zaključil, da vse navedeno dokazuje, da v zvezi z visokotehnološkim start-up podjetjem Uber in Mojco Zabukovec, ki je v poslovnem odnosu z medijsko hišo Delo, ne zanimajo preverjena dejstva, temveč točno določena subjektivna sporočila z namenom zavajanja javnosti oziroma bralcev časopisa Delo in spletnega portala www.delo.si.
Mojca Zabukovec, novinarka Dela, je na pritožbo odgovorila.
I. Odziv na očitano kršitev 1. člena Kodeksa novinarjev Slovenije:
Kršitev 1. člena je avtorici v pritožbi očitana na štirih mestih, pri čemer ni povsem jasno, pravi novinarka, kaj pritožnik v tem kontekstu razume pod »predstavitev dejstev, ki se nanašajo nanj«, »popraviti« ali »vključiti dejstva primarnega vira«, »niti v kasnejši objavi« ali »zelo pomembno netočnost, neresnico in posledično zavajanje javnosti – predmet tožbe pred evropskim sodiščem«.
V drugem očitku, navaja, so bolj jasno zapisali, da je takšna »navedba v podnaslovu in prispevku »O tem, ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije, kot trdi sam, ali zaposlovalec, medtem odloča evropsko sodišče« netočna in neresnična. Sodišče odloča o tem, ali je Uber digitalna platforma ali prevoznik, in ne zaposlovalec.« (poudarek je v izvirniku) Pritožnik je ob tem tudi zapisal, da »gre za temeljno in bistveno razliko v pojmih in pomenih, na kar je bila predstavnica medija opozorjena (mail priloga), a kljub opozorilu ni želela popraviti«.
Kljub temu ji ni povsem jasno, zatrjuje novinarka, ali se nanaša pritožba na zapis v omenjenem prispevku, da je »Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uber Croatia d. o. o. na trgovinsko sodišče v Zagrebu«, ali na dejstvo, da je »pred evropskim sodiščem« »predmet tožbe«, ali na dilemo, o kateri da »odloča evropsko sodišče«, »ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije, kot trdi sam, ali zaposlovalec«, ali na zapis, da o nečem »odloča evropsko sodišče«, ali pa na vse hkrati.
Če gre za prvi primer, pritožba ni utemeljena, saj gre za preverjene in točne informacije. Iz Hrvaške obrtne zbornice so 1. 2. 2017 sporočili, da so v imenu taksistov vložili tožbo na trgovinsko sodišče v Zagrebu, kot navaja tudi omenjeni prispevek s pomočjo naslednje hipertekstovne povezave.
Če gre za drugi primer, pritožba prav tako ni utemeljena, nadaljuje, saj gre za preverjene in točne informacije, da o »predmetu tožbe«, ki zadeva Uber oziroma, natančneje, njegov poslovni model, odloča evropsko sodišče, saj so bila na Sodišče Evropske unije jeseni 2015 v predhodno odločanje predložena vprašanja glede klasifikacije Uberjeve dejavnosti.
Če gre za tretji primer, torej da je »netočna in neresnična« navedba dileme, o kateri »odloča» evropsko sodišče«, »ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije, kot trdi sam, ali zaposlovalec«, se novinarki pritožba ne zdi utemeljena. Sodišče Evropske unije namreč tehta med tem, ali gre v primeru Uberja za ponudnika mobilne aplikacije (oziroma za storitev informacijske družbe) ali pa ga bo razglasilo za prevozno podjetje, kar pomeni, da bi zapadel pod nacionalno zakonodajo držav članic EU, ki se nanaša tako na transportne storitve kot tudi na delovno pravo (torej tudi na obveznosti, ki jih ima v tem primeru do svojih taksistov – delavcev).
Poudarja, da je o delovnopravnih zadevah v zvezi z Uberjem pisala že pred omembo evropskega sodišča, in sicer o razsodbi kalifornijskega sodišča, ki je v primeru tožbe nekdanje taksistke odločilo, da je treba Uberjeve taksiste, ki sicer delajo kot samostojni pogodbeniki, obravnavati kot zaposlene.
Če pa gre za četrti primer, da se torej nanaša na vse omenjene primere hkrati, se ji pritožba ne zdi utemeljena, saj zgornji zapis za vsako posebej, trdi, izkazuje, da prispevek Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uberju temelji na preverljivih, točnih in iz kontekstualizacije prispevka razumljivih dejstvih.
II. Odziv na očitano kršitev 2. člena Kodeksa novinarjev Slovenije:
Kršitev 2. člena je novinarki očitana na treh mestih, pri čemer, pravi novinarka, ni povsem jasno, kaj pritožnik v tem kontekstu razume pod »ni bila zagotovljena predpisana možnost predstavitve dejstev, ki se nanašajo nanj«, to je na »primarni vir«, in ne kaj pod »popraviti« ali »vključiti dejstva primarnega vira«, »niti v kasnejši objavi« in »zelo pomembno netočnost, neresnico in posledično zavajanje javnosti – predmet tožbe pred evropskim sodiščem«. Zato se je, kot pracvi, težko odzvala na očitke, da se ni »izogibala nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev«, kot določa drugi člen.
Zatrjuje še, da je njeno poročilo nastajalo ob spoštovanju novinarskih poklicnih standardov, novinarskih žanrskih konvencij in integritete vseh subjektov novinarskega sporočanja. Natančno branje prispevka Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uberju ne kaže na to, da gre v katerem koli delu za nekorektno, osebno žaljivo predstavljanje podatkov in dejstev.
III. Odziv na očitana kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije:
Kršitev 3. člena je v pritožbi očitana na treh mestih, pri čemer po besedah novinarke ni povsem jasno, kaj pritožnik v tem kontekstu razume pod »onemogočen odziv tistih, ki jih te informacije (neposredno) zadevajo«, »navkljub opozorilu« »navajati« »zelo pomembno netočnost, neresnico in posledično zavajanje javnosti – predmet tožbe pred evropskim sodiščem« in »na slednje« »ne (od)reagirati«.
Tudi na te očitke se je težko odzvati, trdi novinarka, saj ni jasno, kaj so v pritožbi v tem primeru »informacije, ki vsebujejo hude obtožbe«. Ali je to dejstvo, da je Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo, ali je to dejstvo, da ima Uber po navajanju spletnega mesta britanskega Guardiana na desetine odprtih tožb v Evropi in ZDA, na kar se s pomočjo hipertekstovne povezave navezuje v omenjenem prispevku, ali pa je to vprašanje sklicevanja na »predmet tožbe pred evropskim sodiščem«. Hkrati tudi ni jasno, kaj pritožnik razume in očita pod »pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo«. Ali gre za Uber kot »visokotehnološki start-up« ali njegovo podjetje Uber Croatia d. o. o. – in glede česa in kdaj. Tako ni povsem jasno, kako se očitki navezujejo na 3. člen in omenjeni prispevek.
Kot utemeljuje zgoraj in “kot ugotavlja in navaja tudi pritožnik sam”, je na Uber Croatia d. o. o. naslovila vprašanja, povezana s tožbo, ki jo je Hrvaška obrtna zbornica vložila zoper Uber Croatia d. o. o., drugimi sodnimi postopki Uberja v Evropi in ZDA in s sestajanji predstavnikov Uberja in Mestne občine Ljubljana. Ključni del odziva je s pomočjo kolegov ob 21.07 istega dne, 2. 2. 2017, objavila v okviru ob omenjenem prispevku:
Uber Croatia: Tožbe še nismo prejeli
»Slišali smo, da je hrvaška obrtna zbornica na osnovi zahteve manjšega dela taksistov v Zagrebu vložila tožbo proti Uber Croatia. Omenjene tožbe še nismo prejeli in je razumljivo še ne moremo komentirati. Želimo pa posebej poudariti, da Uber Croatia nudi storitve marketinga in promocije, platforma Uber pa združuje uporabnike in partnerje. Uber ni podjetje, ki bi nudilo transportne storitve, ne zaposlujemo voznikov in v lasti nimamo prevoznih sredstev. Namesto navedenega visokotehnološki start-up sodeluje z lastniki podjetij in samostojnimi podjetniki.«
V prvi različici prispevka, navaja, se je zaradi vrednote aktualnosti poslužila hipertekstovnih povezav v prispevku in ob njem, saj te vodijo do novinarskih prispevkov, ki vsebujejo odzive različnih predstavnikov Uberja na ključna vprašanja ter tako javnosti ponujajo kontekst za širše razumevanje obravnavanega prispevka in informacij v njem.
Poleg tega je hipertekstovno-interaktivni sistem Delo.si, ki spremlja vsakokratne aktivnosti uporabnikov spletnega mesta v realnem času, med pisanjem tega odziva ob prispevku Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uberju ponujal tudi prispevek, ki ga je objavila 15. 2. 2017 z naslovom Uber iskal tudi »moralno podporo«, ki med drugim vsebuje razdelek, s katerim prispeva k celovitejšemu razumevanju problematičnih vprašanj, ki spremljajo prihod te multinacionalke v Slovenijo:
O tem, ali je Uber zgolj ponudnik mobilne aplikacije ali zaposlovalec, odloča tudi sodišče Evropske unije. »Rezultati vseh navedenih postopkov so po eni strani nova in nova zavajanja nasprotnikov modernizacije ter po drugi strani nepričakovano povečanje števila uporabnikov storitve, ki jo beležimo na dnevni ravni,« na tožbe odgovarjajo v Uberjevi podružnici v Zagrebu.
Ob upoštevanju vseh dejstev in informacij, ki jih podaja prispevek Hrvaška obrtna zbornica vložila tožbo proti Uberju, ter posebnosti kontinuiranega produkcijskega novinarskega procesa za splet in oblik sodobnih spletnih strani množičnih medijev, ki vključujejo tudi posebne vsebinske okvire, hiperpovezave znotraj prispevka in ob njem ter odzivne hipertekstovno-interaktivne sisteme, novinarka zaključuje, da pritožba ni utemeljena. Dodaja še, da je pri objavi informacij, ki zadevajo pritožnika, upoštevala večkrat javno izražena stališča in stremljenja Uberja, ki so pomembna za celovito razumevanje poročila, ter pridobila, pretehtala in objavila njegov odziv.