Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpresednica), Jernej Rovšek, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik (člani), je na seji 18. aprila 2017 v primeru Iztok Ivančič proti novinarju Dela Zoranu Potiču, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije. Ranka Ivelja je glasovala proti in napisala ločeno mnenje k razsodbi.
Primer: Iztok Ivančič proti novinarju Dela Zoranu Potiču
Pritožnik Iztok Ivančič (v nadaljevanju pritožnik) v pritožbi z dne 10. 2. 2017 očita novinarju Dela Zoranu Potiču (v nadaljevanju novinar), da je v prispevku z naslovom »Pahor častni pokrovitelj obsojencem zaradi družinskega nasilništva«, ki je bil objavljen na spletni strani Delo.si 20. januarja 2017, kršil 1., 2., 3. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks).
Novinar naj bi kršil prvi člen Kodeksa z naslovom članka, v katerem je člane društva DOOR izenačil z obsojenci zaradi družinskega nasilja. Pritožnik navaja, da nikjer v članku tega ni utemeljil s preverjenimi dejstvi. Naslov je bil sicer pozneje popravljen, a verjetno zaradi telefonske intervencije enega od članov društva. Prvi člen Kodeksa naj bi novinar kršil tudi s tem, da ni preveril trditev T. I. (nekdanje žene pritožnika), po katerih naj bi bil pravnomočno kazensko obsojen zaradi nasilništva v družini. Izpustil naj bi namreč pomembno dejstvo, da je šlo za pogojno obsodbo.
Drugi člen Kodeksa naj bi kršil, ker tudi popravljeni naslov prispevka (beseda v množini »obsojencem« je bila zamenjana z besedo v ednini: obsojencu) po mnenju pritožnika ni bil korekten, saj je bil predsednik republike častni pokrovitelj dogodka, ki ga je organiziralo društvo DOOR in ne pritožnik kot njegov predsednik.
Tretji člen Kodeksa naj bi kršil, ker ni pridobil pritožnikovega odziva. Če bi ga novinar poklical, bi se med drugih izognil tudi napaki, ki mu jo očita v zvezi s kršitvijo drugega člena Kodeksa. To, da je bil po njegovi intervenciji na spletni strani Delo.si objavljen njegov odgovor na članek, po mnenju pritožnika ne spremeni tega, da je bil Kodeks kršen, društvu DOOR pa je bila narejena škoda tudi s tem, da so prispevek s podobno tezo pripravili na POP TV. Pritožnik navaja, da je novinar v članku argumentiral, da želi predstaviti drugo plat zgodbe, na podlagi pisma njegove bivše žene, ki ga je uredništvu poslala nekaj mesecev prej. Pritožnik meni, da se je novinar glede tega zapletel v protislovje, saj je v članku predstavil samo eno plat zgodbe, le na podlagi omenjenega pisma. Pritožnik še meni, da je bila velika večina medijskega poročanja z njegove strani namenjena društvu, primer njegove družine pa da v njegovih javnih nastopih ni bil v ospredju.
Pritožnik novinarju očita tudi kršitev 19. člena Kodeksa, saj ocenjuje, da ni pokazal posebne obzirnosti pri poročanju o otrocih. Meni, da je bilo pismo njegove nekdanje žene samo povod za članek, katerega bistvo je bilo kritika predsednika republike, novinar pa je za to izkoristil zgodbo njegove družine. Vprašal se je, zakaj se Delo ni lotilo zgodbe pred meseci, ampak jo je objavilo šele v kontekstu kritike predsednika republike, ki bo jeseni znova kandidiral na volitvah.
Novinar je na pritožbo odgovoril. V odgovoru je zanikal, da bi kršil katerega od členov Kodeksa in se podrobno opredelil do posameznih očitkov pritožnika.
Uvodoma je navedel, da je domnevno sporni članek nastajal v sodelovanju z novinarsko kolegico, ki že vrsto let pokriva teme s področja socialne in družinske politike in ki je že imela stike in določene izkušnje s pritožnikom. Odzive in dodatna pojasnila so objavili takoj, ko je to bilo mogoče. Zatrjuje, da članov društva ni izenačil z obsojenci. Tega iz vsebine članka ni mogoče sklepati. Naslov članka na spletni strani Dela so tudi hitro popravili. Spletna redakcija je v najkrajšem možnem času objavila tudi pritožnikovo pismo oziroma popravek. Po preverjanju je ugotovil, da je pritožnik še predsednik društva DOOR. Novinar meni, da ni mogoče ločiti društva in predsednika, ki ga vodi. Če društvo organizira dogodek, lahko utemeljeno sklepa, da ga organizira tudi predsednik.
Za informacijo o kazenski obsodbi pritožnika je bil vir pismo nekdanje žene pritožnika, ki ga je novinar priložil odgovoru. Glede očitka pritožnika, da je izpustil pomembno dejstvo, da je šlo za pogojno obsodbo, pa navaja, da je bil pritožnik nedvomno kazensko obsojen zaradi nasilništva v družini, kar poleg pisma njegove nekdanje žene potrjujejo tudi izjave samega pritožnika v različnih medijih. Novinar še pojasnjuje, da pravno formalno ni nobene razlike med pogojno obsodbo in obsodbo.
O tem, zakaj so se na POP TV odločali poročati o posvetu društva DOOR, novinar ne more soditi, za delo drugih tudi ne more prevzeti odgovornosti.
Glede očitka pritožnika, da je izkoristil tragično zgodbo pritožnikove družine za kritiko predsednika republike, odgovarja, da je predsednik republike javna osebnost, zato so se po njegovi oceni in oceni kolegija odločili, da je vredno razkriti javnosti informacijo, da je predsednik republike častni pokrovitelj dogodka društva, katerega predsednik je bil pravnomočno (pogojno) obsojen zaradi nasilništva v družini. Dogodek društva DOOR je potekal v sklopu široke javne razprave pred odločanjem v državnem zboru o Družinskem zakoniku, sam posvet pa je imel naslov »Največja korist otrok po ločitvi«. Ker je šlo za javni dogodek, večkrat napovedan v medijih, je bila pri tem po mnenju novinarja (in po presoji kolegija) pomembna tudi informacija o obsodbi pritožnika, še zlasti glede na to, da je bilo govora o največji koristi otrok po ločitvi. Ob tem novinar dodaja, da je pritožnik svojo zgodbo javno že predstavljal in pojasnjeval (priložil je tudi povezavo do ustreznega spletnega novičarskega mesta). Zato zavrača njegovo trditev, da primer njegove družine v njegovih javnih nastopih ni bil v ospredju.
Iz navedenih razlogov novinar zanika, da bi kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa.
Novinar zanika tudi kršitev 19. člena Kodeksa. iz vsebine članka je mogoče ugotoviti, da so v tem primeru pri poročanju izkazali visoko stopnjo pozornosti in obzirnosti pri navajanju družinskih razmer. V članku so objavili le del vsebine pisma pritožnikove bivše žene, saj niso imeli namena opisovati, obtoževati ali kakor koli še naprej obremenjevati družinskih odnosov znotraj ločene družine, zavedajoč se travmatičnosti za vse vpletene, še zlasti pa za mladoletne osebe. Pri tem je oziroma so ravnali odgovorno in niso navajali podrobnosti, ki bi jih lahko šteli za žaljive ali poseganje v zasebnost pritožnika in njegove nekdanje družine. Zato v zvezi s tem zanika tudi očitek, da je kršil 2. člen Kodeksa, saj podatkov in dejstev ni predstavil nekorektno ali osebno žaljivo. Vsekakor pa objave informacije o pravnomočni kazenski obsodbi ni mogoče šteti za žalitev.