Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Katarina Vučko (člani), je na seji 18. aprila 2017 v primeru A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti novinarki Tini Horvat, Slovenske novice, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Primer: A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti novinarki Tini Horvat, Slovenske novice
Pritožnica meni, da je novinarka Tina Horvat v članku »Pred očmi soplezalke omahnil v smrt«, objavljenem 3. januarja 2017 v Slovenskih novicah, in v članku “Foto: Pred očmi plezalke je xxx (ime izpuščeno zaradi varovanja zasebnosti) (22) omahnil v smrt« v spletni izdaji slovenskenovice.si kršila 17. pa tudi 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V opisu smrtne nesreče mladega alpinista S. K. (zaradi varovanja zasebnosti NČR uporablja začetnice) ob sestopu z gore Oltar in ugibanju o vzrokih nesreče je navedeno pokojnikovo polno ime, objavljeni (s podpisom »Foto: Facebook«) sta dve zasebni fotografiji pokojnega, ki ju je sicer posnela pritožnica in objavila na svojem Facebook profilu. Po mnenju pritožnice sta oba članka napisana v senzacionalističnem slogu; omenjata tudi podrobnosti iz pokojnikovega in njunega skupnega življenja. Po mnenju pritožnice je bila s člankom kršena pravica do njene zasebnosti ter pravica do pietete, pravica do žalovanja dostojno in v miru, s čemer naj bi bil kršen 17. člen kodeksa. V članku se namreč novinarka tudi sprašuje, ali se »nad gorami navdušena mladina loteva prezahtevnih izzivov«.
Po mnenju pritožnice je na prvi pogled očitno, da za objavo tragične zgodbe o smrti med plezanjem ni bilo javnega interesa, ki bi prevladal nad pravico do zasebnosti. V takem primeru bi morala novinarka pridobiti dovoljenje prizadetih, pa ga ni. Novinarka ni pokazala ustrezne obzirnosti, zato naj bi kršila 19. člen kodeksa.
Novinarka naj bi oba članka napisala v sezacionalističnem slogu, o čemer naj bi pričala tudi njuna udarna naslova, za kar naj ne bi bilo nobene potrebe.
Novinarka Tina Horvat je na pritožbo odgovorila. Pravi, da sta bili navedeni fotografiji pokojnika objavljeni na javnem profilu Facebooka in da sta bili namenjeni širši javnosti. Če bi pritožnica želela, da je krog oseb, ki ima dostop do njih, omejen, bi lahko to prej uredila v nastavitvah profila. Če torej dostop ni omejen, meni, se razume, da je objava namenjena širši javnosti. Vir fotografije je bil v članku tudi jasno zapisan. Po njenem mnenju pokojnikova pravica do zasebnosti ni bila kršena – omemba vseh podatkov po njenem služi verodostojnosti informacije. Prav tako naj ne bi bila kršena pritožničina pravica do zasebnosti, saj je ni navedla s polnim imenom, ampak z začetnicami, prav tako ni navajala kraja njenega bivališča. V uredništvu so namreč ocenili, da objava njenega imena ni v interesu javnosti in je niso hoteli izpostavljati, medtem ko je bila v nekaterih drugih medijih objavljena s polnim imenom, celo s poklicem. Po novinarkinem mnenju tudi pravica do pietete ni bila kršena. Članek vsebuje resnične, pozitivne informacije o pokojniku, z njihovo navedbo ni bilo v ničemer poseženo v pritožničin spomin na pokojnika. Zavrača tudi oceno, da je šlo za senzacionalistično pisanje, saj da je zgolj opisovala razmere, v katerih se je nesreča zgodila. Pri gorskih reševalcih je dobila podatke o okoliščinah nesreče, v planinski in alpinistični literaturi je poiskala opise gore Oltar. Vse informacije v članku so torej preverjene, resnične in zapisane na nevtralen način. Opozarja tudi, da je bilo v času, ko se je zgodila nesreča, v gorah zelo nevarno. Zaradi razmer so se zgodile tri smrtne nesreče, v vseh so umrli mladi ljudje. Namen članka je bil torej opozoriti na to, kar je mogoče videti tudi v podnaslovu v okviru članka: »Premlade žrtve gora«. Vse strokovne organizacije od PZS do GZRS so že od začetka decembra opozarjale, naj se na ture podajo zgolj izkušeni gorniki in alpinisti. Prek predsednika komisije za informiranje in analize Matjaža Šerkezija, pravi novinarka, je ovrgla tezo javnosti, da so žrtve gora premalo izkušeni alpinisti, hkrati pa opozorila, naj se tudi izkušeni tur lotevajo s premislekom. Meni, da je članek napisan v javnem interesu, o dogodku, za katerega ima javnost pravico biti seznanjena. Upa, da je imel tudi preventivno in opozorilno funkcijo.
Plezalca in soplezalko, še pravi novinarka, je hotela zaščititi pred negativnimi komentarji v javnosti, zato je bila pri pisanju še posebej obzirna, da ne bi koga prizadela. O pokojniku ni pisala kot o neizkušenem planincu, ki bi sam rinil v težave.