A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti novinarki Tini Horvat, Slovenske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Katarina Vučko (člani), je na seji 18. aprila 2017 v primeru A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti novinarki Tini Horvat, Slovenske novice, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: A. B., zanjo Odvetniška družba Pirc Musar in partnerji, proti novinarki Tini Horvat, Slovenske novice

Pritožnica meni, da je novinarka Tina Horvat v članku »Pred očmi soplezalke omahnil v smrt«, objavljenem 3. januarja 2017 v Slovenskih novicah, in v članku “Foto: Pred očmi plezalke je xxx (ime izpuščeno zaradi varovanja zasebnosti) (22) omahnil v smrt« v spletni izdaji slovenskenovice.si kršila 17. pa tudi 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. V opisu smrtne nesreče mladega alpinista S. K. (zaradi varovanja zasebnosti NČR uporablja začetnice) ob sestopu z gore Oltar in ugibanju o vzrokih nesreče je navedeno pokojnikovo polno ime, objavljeni (s podpisom »Foto: Facebook«) sta dve zasebni fotografiji pokojnega, ki ju je sicer posnela pritožnica in objavila na svojem Facebook profilu. Po mnenju pritožnice sta oba članka napisana v senzacionalističnem slogu; omenjata tudi podrobnosti iz pokojnikovega in njunega skupnega življenja. Po mnenju pritožnice je bila s člankom kršena pravica do njene zasebnosti ter pravica do pietete, pravica do žalovanja dostojno in v miru, s čemer naj bi bil kršen 17. člen kodeksa. V članku se namreč novinarka tudi sprašuje, ali se »nad gorami navdušena mladina loteva prezahtevnih izzivov«.
Po mnenju pritožnice je na prvi pogled očitno, da za objavo tragične zgodbe o smrti med plezanjem ni bilo javnega interesa, ki bi prevladal nad pravico do zasebnosti. V takem primeru bi morala novinarka pridobiti dovoljenje prizadetih, pa ga ni. Novinarka ni pokazala ustrezne obzirnosti, zato naj bi kršila 19. člen kodeksa.
Novinarka naj bi oba članka napisala v sezacionalističnem slogu, o čemer naj bi pričala tudi njuna udarna naslova, za kar naj ne bi bilo nobene potrebe.

Novinarka Tina Horvat je na pritožbo odgovorila. Pravi, da sta bili navedeni fotografiji pokojnika objavljeni na javnem profilu Facebooka in da sta bili namenjeni širši javnosti. Če bi pritožnica želela, da je krog oseb, ki ima dostop do njih, omejen, bi lahko to prej uredila v nastavitvah profila. Če torej dostop ni omejen, meni, se razume, da je objava namenjena širši javnosti. Vir fotografije je bil v članku tudi jasno zapisan. Po njenem mnenju pokojnikova pravica do zasebnosti ni bila kršena – omemba vseh podatkov po njenem služi verodostojnosti informacije. Prav tako naj ne bi bila kršena pritožničina pravica do zasebnosti, saj je ni navedla s polnim imenom, ampak z začetnicami, prav tako ni navajala kraja njenega bivališča. V uredništvu so namreč ocenili, da objava njenega imena ni v interesu javnosti in je niso hoteli izpostavljati, medtem ko je bila v nekaterih drugih medijih objavljena s polnim imenom, celo s poklicem. Po novinarkinem mnenju tudi pravica do pietete ni bila kršena. Članek vsebuje resnične, pozitivne informacije o pokojniku, z njihovo navedbo ni bilo v ničemer poseženo v pritožničin spomin na pokojnika. Zavrača tudi oceno, da je šlo za senzacionalistično pisanje, saj da je zgolj opisovala razmere, v katerih se je nesreča zgodila. Pri gorskih reševalcih je dobila podatke o okoliščinah nesreče, v planinski in alpinistični literaturi je poiskala opise gore Oltar. Vse informacije v članku so torej preverjene, resnične in zapisane na nevtralen način. Opozarja tudi, da je bilo v času, ko se je zgodila nesreča, v gorah zelo nevarno. Zaradi razmer so se zgodile tri smrtne nesreče, v vseh so umrli mladi ljudje. Namen članka je bil torej opozoriti na to, kar je mogoče videti tudi v podnaslovu v okviru članka: »Premlade žrtve gora«. Vse strokovne organizacije od PZS do GZRS so že od začetka decembra opozarjale, naj se na ture podajo zgolj izkušeni gorniki in alpinisti. Prek predsednika komisije za informiranje in analize Matjaža Šerkezija, pravi novinarka, je ovrgla tezo javnosti, da so žrtve gora premalo izkušeni alpinisti, hkrati pa opozorila, naj se tudi izkušeni tur lotevajo s premislekom. Meni, da je članek napisan v javnem interesu, o dogodku, za katerega ima javnost pravico biti seznanjena. Upa, da je imel tudi preventivno in opozorilno funkcijo.
Plezalca in soplezalko, še pravi novinarka, je hotela zaščititi pred negativnimi komentarji v javnosti, zato je bila pri pisanju še posebej obzirna, da ne bi koga prizadela. O pokojniku ni pisala kot o neizkušenem planincu, ki bi sam rinil v težave.

SKLEP:

Novinarka Tina Horvat je kršila 17. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarsko častno razsodišče se strinja, da je javni interes za objavo dogodka obstajal – kot opozorilo, da so alpinistične ture v tem času zelo nevarne celo za izkušene alpiniste. O tem govorijo tri smrtne nesreče v gorah v sorazmerno kratkem (zimskem) obdobju. Toda NČR tudi meni, da besedilo ne bi izgubilo verodostojnosti, če pokojnika novinarka ne bi omenila s polnim imenom in drugimi podatki, ki ga identificirajo v javnosti. Za objavo teh podatkov ni obstajal nikakršen javni interes, ki bi prevladal nad pravico do pokojnikove zasebnosti. Pokojnik ni bil javna osebnost, zaradi česar bi morda lahko bila pravica poseganja v zasebnost širša. Zato je novinarka po mnenju razsodišča kršila 17. člen kodeksa. V članku sicer NČR ni našlo znakov senzacionalizma, novinarka je (če ne štejemo objave polnega imena pokojnega) delo opravila obzirno in s prepoznavnim ciljem – opozoriti na nevarnosti zimskih tur v gorah tudi za tiste, ki menijo, da so nanje dobro pripravljeni.

Se pa razsodišče ne strinja z novinarko, da so fotografije, objavljene na Facebooku, prosto dostopne za javno objavo. Namenjene so zgolj krogu sledilcev in ne širši javnosti. Tudi če dostop ni omejen, lahko zgolj avtor(ica) dovoli medijsko objavo. V tem primeru sta bili fotografiji uporabljeni tudi v povsem drugem kontekstu od tistega, ki jim ga je na Facebooku namenila njihova avtorica. Objava teh fotografij ne kaže posebne obzirnosti, ki jo nalaga 19. člen v zvezi z ljudmi, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija in so prav zato deležni medijske pozornosti, zato je NČR v tem prepoznalo kršitev 19. člena