Stališče objavljamo po končanem postopku na rednem sodišču.
Stališče NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Nina Jerman (člani), je na seji 26. 4. 2016 v primeru Hokejska zveza Slovenije proti novinarju Mateju Grošlju, Dnevnik, ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Hokejska zveza Slovenije proti novinarju Mateju Grošlju, Dnevnik
Hokejska zveza Slovenije (v nadaljevanju »pritožnik«) je podala pritožbo zoper novinarja Dnevnika Mateja Grošlja (v nadaljevanju »novinar«) zaradi dveh člankov, objavljenih v Dnevniku:
– »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« (Dnevnik, 2. 4. 2015, tiskana in elektronska izdaja),
– »Rakovcu se je zataknilo pri plači Matjaža Kopitarja« (Dnevnik, 7. 4. 2015, tiskana in elektronska izdaja).
V članku »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« novinar poroča, da ima Hokejska zveza Slovenije (HZS) likvidnostne težave, kar kažejo javno dostopni podatki bilančnega stanja zveze. Da ima HZS zaradi tega težave tudi pri sprotnem poslovanju, novinar opisuje z nekaterimi primeri, predvsem s pripravami na svetovno prvenstvo do 18 let v Mariboru, za katerega HZS Mariboru ni pravočasno nakazal 40 tisoč evrov, o čemer v članku pripoveduje Andrej Verlič iz mariborskega kluba.
Novinar piše, da mu HZS na številna vprašanja o tem ni odgovoril. Tako v članku zaključuje, da: »… še vedno ostaja nepojasnjeno, zakaj hokejska zveza zamuja z izplačilom za prvenstvo do 18 let, čeprav dosedanja praksa kaže, da Mednarodna hokejska zveza na naslove zvez organizatoric že pred začetkom tekmovanja nakaže vsaj polovico od načrtovanih 220.000 švicarskih frankov. Po besedah naših sogovornikov se že pojavljajo namigovanja, da bo moral HZS za nemoteno izvedbo prvenstva vzeti celo bančno posojilo, brez zapletov pa – kot je bilo izpostavljeno že znotraj zveze – ne bo šlo niti pri pripravah članske reprezentance na bližajoče se majsko prvenstvo skupine A v Ostravi.« Novinar k temu dodaja še razloge izstopa Dejana Kontreca iz strokovnega sveta za tekmovalni šport pri olimpijskem komiteju, ki je s svojimi izjavami in dopisom »sprožil pomisleke o tem, kako okrnjeno se bo članska reprezentanca pravzaprav pripravljala na vrhunec reprezentančnega leta«. Novinar je v članku še zapisal, da so člani reprezentančne vrste vadili pod vodstvom pomočnika selektorja mladinske reprezentance in da je šele pred kratkim trening prvič vodil Matjaž Kopitar, ki je »z mesečno plačo 5500 evrov bruto rekorder med zaslužkarji v hokejski zvezi, vendar se je v zadnjem času menda znašel med tistimi, ki plačila za delo ne prejemajo redno«.
Novinar v nadaljevanju piše, da še ni znano, kdo bo na seznamu reprezentance, in še, da bo članska vrsta tokrat nastanjena v kranjskogorskem hotelu Larix, »kar je morda povezano s tem, da hokejska zveza ni poravnala vseh obveznosti do blejskih hotelov Astoria in Krim, kjer so v nekaterih prejšnjih terminih kratek čas bivali članski reprezentanti«. V Astorii so to informacijo novinarju potrdili, v Krimu pa je niso želeli komentirati. »Finančne turbulence znotraj hokejske zveze le še krepijo težnje po zamenjavi v vodstvu zveze,« končuje članek novinar in omenja še, da kandidat za novega predsednika, ki sicer ostaja javnosti neznan, klubom razkriva program in je po prvem predstavitvenem krogu naletel na pozitivne odzive.
V članku »Rakovcu se je zataknilo pri plači za Matjaža Kopitarja« novinar opisuje, da so se pri HZS nespretno lotili javne predstavitve članske reprezentance ob začetku uradnih priprav na svetovno prvenstvo skupine A na Češkem, ki je potekala v jeseniški dvorani Podmežakla. V nadaljevanju novinar podrobneje našteje hokejiste v reprezentančnem taboru selektorja Matjaža Kopitarja, omeni tudi, da bo HZS za priprave članske vrste na šampionat v Ostravi vzela posojilo, kar po novinarjevem prepričanju kaže na očitne likvidnostne težave HZS. Zaradi tega tudi selektor za opravljeno delo mesečnega plačila ne prejema več redno, dodaja novinar, ki mu je selektor Kopitar o tem povedal: »… Če ne bo šlo, bodo pa drugega pripeljali. Nekaj bo že. Bomo videli.«
Novinar piše, da je še pred tednom HZS očitno manipulirala s trditvijo, da so obveznosti do trenerjev regulirane, da je predsednik HZS šele pred nekaj meseci s Kopitarjem podpisal novo pogodbo z višjim zneskom kot prej, »zdaj pa teh obveznosti ne more redno izplačevati«. Novinar dodaja, da Kopitar ni edini sodelavec hokejske zveze, ki mu zamujajo mesečne plače. Selektorja Matjaža Kopitarja je novinar vprašal tudi za komentar o morebitni zamenjavi v vrhu hokejske zveze, zanimalo ga je, ali bi bil pripravljen sodelovati z novim vodstvom, selektor je odgovoril: »Imam veljavno pogodbo, o nadaljnjem sodelovanju pa bi morala razmišljati druga stran.«
Novinar napove še začetek šestih pripravljalnih tekem v aprilu ter oceni, da Sloveniji razpored tekem v Ostravi ni pisan na kožo, saj bo dvakrat igrala po dve tekmi v manj kot 24 urah. »Nas nihče ne jemlje resno, a moramo biti pripravljeni na vse. Tudi na takšne stvari, ki so včasih skregane z logiko,« zaključuje članek novinar.
Pritožnik novinarju očita, da »ni opravljal svojega novinarskega (niti raziskovalnega) dela, temveč je skušal med drugim z navajanjem neresničnih informacij oziroma prirejanjem informacij na neprofesionalen in nekorekten način zgolj očrniti ugled pritožnika«.
V povezavi s člankom »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« pritožnik navaja, da novinar pred objavo članka na HZS ni naslovil nobenega vprašanja in pri pritožniku ni preveril nobene informacije, o kateri je pisal. Pritožnik navaja, da je zapis v članku o tem, da so bili predstavniki HZS nedosegljivi, ko jim je želel zastaviti vprašanja, lažni. Pritožnik še meni, da je novinar objavil določene (neresnične) informacije, ki so vsebovale izjemno hude obtožbe za pritožnika (npr. da bi lahko bilo celo ogroženo svetovno prvenstvo v Mariboru do 18 let), s čimer je po prepričanju pritožnika kršil 1. in 3. člen kodeksa. V pritožbi je zapisano: »Novinar namreč pri pritožniku zavestno ni želel preveriti verodostojnosti informacij, saj je vedel, da so le-te neresnične in bi se njegov namen zaničevanja izničil.« V pritožbi je še zapisano, da pritožnik sploh ni imel finančnih zagat in likvidnostnih težav, kot piše novinar v članku, da je organizatorju svetovnega prvenstva v Mariboru plačal vse obveznosti, in to v roku (do 9. 4. 2015). »Pri tem velja dodati, da tudi eventualni nesporazumi glede tolmačenja pogodbenih zavez med pogodbenimi strankami še ne pomenijo finančnih zagat,« piše pritožnik, ki trdi, da je novinar zavajal tudi glede plačevanja hotelirjev. Gre za poslovno skrivnost, poudarja pritožnik, a v pritožbi kljub temu dodaja, da dolgovi do hotelirjev izhajajo delno iz časa pred letom 2011 in da ima pritožnik z omenjenimi hotelirji (in vsemi drugimi) sklenjene dogovore glede odloženega plačevanja obveznosti. Zato se pritožnik ne strinja s poimenovanjem »likvidnostne težave«, ki ga v članku uporablja novinar. Da so rezervirali hotele v Kranjski Gori (in ne na Bledu), je bila, piše v pritožbi, izključno poslovna odločitev HZS. Pritožnik še meni, da so bile tudi navedbe o »zapletih« v zvezi s članskim prvenstvom skupine A v Ostravi zavajajoče. V članku naj bi pisalo, da o začetku priprav pritožnik ni obvestil javnosti, pritožnik pa zatrjuje, da je bil začetek priprav objavljen na televiziji Šport Klub. Pritožnik še dodaja, da ne drži v članku objavljena informacija o tem, da je HZS od IIHF do dneva objave članka prejel »vsaj polovico od načrtovanih 220.000 švicarskih frankov«.
Pritožnik navaja, da naj bi novinar v članku »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« kršil 1., 2. , 3. in 17. člen kodeksa, in sicer:
– ker ni preveril in ni skušal preveriti točnosti informacij,
– ker je netočno in nekorektno predstavil določena dejstva (po mnenju pritožnika ni res, da predstavniki HZS niso bili dosegljivi za vprašanja),
– ker je netočno, zavajajoče in senzacionalistično predstavil določena dejstva (z zapisi: finančne zagate že pri sprotnem poslovanju, hokejska zveza v primeru likvidnostnih težav, vodstvo HZS brez pojasnil, HZS pod vodstvom Matjaža Rakovca zabredla v očitne likvidnostne težave, glede na resnost položaja je mogoče sklepati, da sedanja garnitura hokejske zveze tolikšnih finančnih težav v petletnem mandatu še ni imela, ogroženo prvenstvo v Mariboru, finančne turbulence znotraj hokejske zveze le še krepijo težnje po zamenjavi v vodstvu zveze),
– ker novinar svojih obtožb glede finančnih težav ni preveril in ni niti skušal preveriti, da je pritožnik svoje obveznosti do organizatorja svetovnega prvenstva v Mariboru izpolnil v celoti in v roku in da je imel s hotelirji sklenjene posebne dogovore (oz. je bil takrat z njimi najmanj v dogovarjanju),
– ker je novinar netočno in nekorektno predstavil določena dejstva (z zapisom, da pritožnik »ni komuniciral v javnosti«, čeprav je bil začetek priprav objavljen na televiziji Šport Klub).
Očitki pritožnika glede članka »Rakovcu se je zataknilo pri plači Matjaža Kopitarja«:
– da novinar pred objavo ni naslovil na pritožnika nobenega vprašanja, da ni preveril nobene informacije,
– da je objavil določene (neresnične) informacije, ki so vsebovale hude obtožbe na račun pritožnika,
– da je ponovno pisal o »očitnih likvidnostnih težavah«, o neplačevanju selektorju, česar ni preveril pri pritožniku,
– da novinar informacij ni preveril niti po tem, ko je pritožnik že podal zahtevo za objavo popravka članka »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju«, v kateri je jasno izpostavil, da novinar v zvezi s tem člankom ni preveril informacij pri pritožniku. Na podlagi tega pritožnik sklepa, da obstaja pri novinarju očiten naklep. Po oceni pritožnika pa je novinar tudi napačno oziroma lažno povzel izjave selektorja.
– Novinar je po mnenju pritožnika zavajajoče pisal o zamudah pri plačilu (selektorju); pri tem pritožnik dodaja, da je imel s selektorjem dogovor glede načina plačevanja, ki se ga je držal, in da je do odhoda reprezentance na Češko poravnal vse svoje obveznosti po dogovoru. Pritožnik poudarja, da v času objave članka ni imel zapadlih obveznosti do selektorja, kar bi moral – po mnenju pritožnika – novinar preveriti pri HZS.
– pritožnik navaja, da se s posojilom, ki je omenjeno v članku, izkazuje zaupanje na trgu, kar je mogoče brati izključno v pozitivni konotaciji, je še zapisano v pritožbi.
Na tej podlagi pritožnik ugotavlja, da naj bi s člankom »Rakovcu se je zataknilo pri plači Matjaža Kopitarja« novinar kršil 1., 2., 3. in 17. člen kodeksa, in sicer s tem, ko:
– ni preveril in ni skušal preveriti točnosti informacij, kar bi po mnenju pritožnika lahko brez težav storil (obtožbe zaradi hudih finančnih težav in neplačevanja selektorju),
– je netočno, nekorektno in senzacionalistično predstavil določena dejstva (likvidnostne težave pritožnika, da se te neposredno dotikajo tudi selektorja, ki ne prejema redno mesečnega plačila; da je na podlagi tega spraševal selektorja, ali bi bil zato lahko ogrožen njegov položaj, ali je pripravljen delati zastonj, za kar ni bilo podlage, saj je imel pritožnik s selektorjem dogovorjeno zapadlost plačila, ki v času objave članka še ni nastopila, v pritožbi pa je še navedeno, da je pritožnik vse svoje obveznosti do selektorja poravnal v celoti in skladno z dogovorom). Pritožnik še enkrat zagotavlja, da ni imel očitanih in očitnih likvidnostnih težav.
V dopolnitvi pritožbe, ki jo je na poziv Novinarskega častnega razsodišča pritožnik poslal 12. 6. 2015, ni nobenih bistvenih novih informacij in pojasnil.
Novinar Matej Grošelj je odgovoril na pritožbo Hokejske zveze Slovenije, v kateri najprej opozarja, da je pritožnik (Hokejska zveza Slovenije) le nekaj dni po poslani pritožbi na Novinarsko častno razsodišče vložil tožbo s skoraj identično vsebino na Okrajno sodišče v Ljubljani (to je tožbo sprejelo 8. 6. 2015), čeprav je pritožnik v pritožbi zapisal, da v zvezi z omenjenima člankoma zoper novinarja Mateja Grošlja v času vlaganja te pritožbe pred pristojnimi sodišči pritožnik ni sprožil kakršnegakoli sodnega postopka.
Novinar je v odgovoru, poslanem 27. 1. 2016, sporočil, da je proces pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani še vedno potekal pod opravilno številko II P 1483/2015.
Pritožnik dejstva, da je zaradi člankov sprožil sodni postopek proti Mateju Grošlju, ni navedel niti v dopolnitvi pritožbe, ki jo je poslalo NČR že po vloženi tožbi, zato je novinar NČR predlagal, naj ravna v skladu s statutom DNS.
Novinar je v svojem dopolnjenem odgovoru (16. 3. 2016) navedel, da je pritožba HZS neutemeljena, saj je v člankih zapisal zgolj in izključno informacije, ki so bile resnične, točne in preverljive, temeljile pa so na dokumentih, ki da potrjujejo objavljene navedbe.
O članku »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju« novinar v odgovoru opisuje, da je dan pred objavo članka klical Andreja Verliča, takratnega organizatorja svetovnega prvenstva v hokeju do 18 let. Verlič mu je nakazal, da se organizacija prvenstva zapleta, kar je uporabil v članku. Novinar prilaga tudi tonski zapis svojega pogovora z Verličem, ki je bil posnet 1. 4. 2015. Novinar piše, da je imel od več virov zanesljive informacije, da HZS zamuja z delom plačila za organizacijo prvenstva v Mariboru. Klical je tudi generalnega sekretarja HZS Dejana Kontreca, a se ta na njegove klice ni odzval (priložil je posnetek zaslona telefona, na katerem je zabeleženo, da je 1. 4. 2015 petkrat neuspešno klical Kontreca). Neuspešno je tega dne ob 16.52 klical tudi Matjaža Rakovca, predsednika HZS. Kontaktiral je takratnega tiskovnega predstavnika HZS Petra Prelca, mu povedal, da potrebuje odziv HZS, a ga kljub tej prošnji nihče s HZS ni poklical ali kako drugače izrazil pripravljenosti za odgovor.
Novinar pojasnjuje, da je s HZS vedno komuniciral po telefonu, ker je bila taka praksa uveljavljena, hkrati dodaja, da je predsednik HZS Matjaž Rakovec isti dan, ko je bil zanj nedosegljiv, po telefonu komuniciral z novinarjem drugega medija, ki je pisal članek za naslednji dan. V svojem odgovoru na pritožbo je novinar priloži tudi ta članek in elektronsko sporočilo novinarskega kolega, ki potrjuje, da je s predsednikom HZS komuniciral po telefonu 1. 4. 2015 in da pri tem ni imel nobenih težav. O finančnih težavah HZS je 30. 3. 2015 poročalo tudi Delo, dodaja Matej Grošelj, ki v nadaljevanju pojasnjuje, da so bila nova pravila komuniciranja po elektronski pošti s strani HZS, ki jih je zveza omenila v zahtevi za objavo popravka (2. 4. 2015), očitno postavljena zgolj zanj, se jih je pa v nadaljevanju dosledno držal.
Da odziva HZS kljub vsem poskusom ni dobil, je v članku novinar javnosti tudi pojasnil, piše Matej Grošelj, ki v odgovoru podrobneje pojasnjuje, zakaj je utemeljeno verjel v resničnost zapisanega. Informacije o likvidnostnih težavah HZS in zamudah pri plačilu organizacije prvenstva je novinar izvedel od svojih zaupnih virov, preverjal jih je pri organizatorju v Mariboru, želel jih je (neuspešno) preveriti tudi pri HZS. Novinar pojasnjuje tudi točnost objavljenih informacij o zamudi s plačili, ki ne temeljijo le na prej omenjenih virih, temveč tudi na pogodbi med HZS in organizatorjem, Hokejsko drsalnim klubom Maribor, saj pogodba podrobno določa plačilo v dveh obrokih. Novinar je zapisal, da preverjanje izpisov prometa na transakcijskih računih potrjuje, da je HZS organizatorju v Mariboru 9. 3. 2015 nakazal 15 tisoč evrov, 26. 3. 2015 deset tisoč evrov, znesek v višini 90 tisoč evrov pa 8. 4. 2015, kar pomeni, da so bile njegove trditve v članku, objavljenem 1. 4. 2015, točne.
Poleg tega je v resničnost zapisanega o likvidnostnih težavah HZS novinar utemeljeno verjel tudi zaradi informacij s strani svojih zaupnih virov o zamujanju izplačil funkcionarjem HZS, kar je v članku omenil z zapisom, da se je »Matjaž Kopitar v zadnjem času menda znašel med tistimi, ki plačila za delo ne prejemajo redno«, kar pa, poudarja Grošelj, nikakor ne predstavlja brezpogojne trditve, čeprav se je kasneje izkazalo, da Matjaž Kopitar plačila za delo resnično ne prejema redno.
Glede obveznosti do blejskih hotelirjev, ki jih HZS ni poravnala: v enem hotelu so mu to potrdili, v drugem na vprašanje niso želeli odgovoriti, kar je novinar v članku navedel. Sicer pa, piše v odgovoru Matej Grošelj, v članku ni pisal, od kdaj naj bi dolgovi do hotelirjev izvirali in kakšen je dogovorjeni način plačevanja obveznosti, zato so po mnenju novinarja navedbe pritožnika v zvezi s tem irelevantne.
O začetku priprav članske reprezentance na prvenstvo v Ostravi HZS ni obveščal medijev, poudarja Grošelj, saj služba HZS za odnose z javnostmi medijev sploh ni obvestila o pripravah moštva.
Ker pritožnik novinarju očita trditev, da je HZS od IIHF dobila vsaj polovico od načrtovanih 220.000 švicarskih frankov, pa novinar to zavrača kot manipulativno, saj je zapisal, »da dosedanja praksa kaže, da Mednarodna hokejska zveza na naslove zveze organizatoric že pred začetkom tekmovanja nakaže vsaj polovico od načrtovanih 220.000 švicarskih frankov,« za to informacijo pa je izvedel o zaupnega vira znotraj IIHF, zato je utemeljeno verjel v njeno resničnost, zaključuje novinar odgovor o članku »HZS ima finančne zagate že pri sprotnem poslovanju«.
Pred objavo članka »Rakovcu se je zataknilo pri Kopitarjevi plači« je novinar govoril s selektorjem reprezentance Matjažem Kopitarjem (Grošelj odgovoru dodaja tudi tonski zapis pogovora), resničnost objavljenih navedb pa novinar potrjuje tudi z elektronskim sporočilom, ki mu ga je posredoval Mitja Lomovšek, iz tega pa je razvidno, da je Matjaž Rakovec novinarki Kanala A potrdil, da na dan objave članka (7. 4. 2015) HZS ni imela poravnanih vseh obveznosti do selektorja Matjaža Kopitarja. V članku je Grošelj dodal tudi odziv HZS, »da so obveznosti do trenerjev regulirane«.
Na očitek pritožnika, da je v članku pisal senzacionalistično, novinar odgovarja, da je ta navedba pavšalna, da za to pritožnik ne navaja nobenega dokaza.
Novinar zaključuje, da pri svojem delu spoštuje Kodeks novinarjev Slovenije in da kritično poročanje o določeni temi ne more biti pokazatelj zaničevalnega namena, še posebej pa ne v primeru, ko temelji na resničnih in točnih dejstvih ter preverjanju točnosti zbranih dokazov in odziva vpletenih subjektov.