Stališče/Razsodba NČR DNS in SNS
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Ranka Ivelja, Neva Železnikar, Jernej Rovšek, Tatjana Pirc, Nina Jerman, Davorin Koron, je na seji 30. 5. 2017 v primeru Domen Savič proti novinarju (podpisanemu z dav/sl/apo/ako) in urednici Barbari Štrukelj, STA; novinarju Janezu Zalazniku in uredniku Mateju Koširju, zurnal24.si; novinarju V. L. in uredniku Tomažu Peroviču, planet.si; neznanemu novinarju in uredniku Silvestru Šurla, reporter.si, ter neznanemu novinarju in uredniku Alešu Erneclu, politikis.si, ugotovilo, da so novinarji in uredniki kršili Kodeks novinarjev Slovenije v vseh primerih razen v primeru Savič proti Janezu Zalazniku in Mateju Koširju, žurnal24.si. V primeru Savič proti novinarju V. L. in uredniku Tomažu Peroviču, planet.si, razsodišče ni razsojalo. Anja Gorenc se je izločila iz glasovanja.
Primer: Domen Savič proti novinarju, podpisanem z dav/si/apo/ako in urednici Barbari Štrukelj, STA; novinarju Janezu Zalazniku in uredniku Mateju Koširju, zurnal24.si; novinarju V. L. in uredniku Tomažu Peroviču, planet.si; neznanemu novinarju in uredniku Silvestru Šurla, reporter.si ter neznanemu novinarju in uredniku Alešu Erneclu, politikis.si
Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da se je pritožnik Domen Savič predhodno pritožil tudi proti Alešu Andloviču in uredniku Bojanu Budji, slovenskenovice.si. Članek, ki je bil na spletu objavljen 20. oktobra 2016, se nanaša na domnevno neprimerno ravnanje vzgojiteljice v vrtcu. V tem primeru je NČR že sprejelo stališče (http://razsodisce.org/2016/12/vzgojiteljica-ime-izpusceno-zaradi-varovanja-pritoznicine-zasebnosti-zanjo-pooblascenka-nada-vucajnk-proti-novinarju-alesu-andlovicu-slovenske-novice-domen-savic-proti-novinarju-alesu-andlovicu-i); zoper ta članek so se namreč pritožili tudi vzgojiteljica vrtca in drugi pritožniki. Ker opis primera in argumenti NČR, navedeni v tej razsodbi, smiselno veljajo tudi pri obravnavi pritožbe zoper druge navedene medije, jih NČR ne bo navajalo znova.
Domen Savič novinarjem in urednikom petih medijev v naslednjih prispevkih, objavljenih 20. oktobra 2016, očita kršitev 1., 2., 3., 5.,17., 18. in 19. člena kodeksa:
– »Vzgojiteljica otroka z vso silo vrgla ob tla«, zurnal24.si,
– »Je bila v Slovenski Bistrici vzgojiteljica nasilna nad otrokom?«; planet.si,
– »Še en primer terorja nad otroci v vrtcu: v Slovenski Bistrici naj bi “vzgojiteljica” otroka z vso močjo zalučala ob tla!?«, politikis.si,
– »Slovenske novice: Policija v Slovenski Bistrici preiskuje primer nasilja vzgojiteljice nad otrokom«, sta.si,
– »V Slovenski bistrici naj bi se vzgojiteljica znesla nad otrokom«, reporter.si.
V zvezi s 1. členom navaja, da novinarji niso preverili točnosti informacij, da so viri nejasni oziroma niso navedeni ter da govorijo o domnevnih dogodkih. V zvezi z 2. členom navaja, da so novinarji kljub »nepreverjenim in domnevnim dogodkom takoj navedli osebno ime vzgojiteljice in jo tako po krivici predstavili na žaljiv in nekorekten način«. V zvezi s 3. členom navaja, da ni noben medij v svojem poročanju objavil odziva vzgojiteljice, čeprav so obtožbe izredno hude. V zvezi s 5. členom poudarja: »Glede na to, da gre zaenkrat za popolnoma nepotrjene govorice, so opozorila v stilu »neuradno smo izvedeli« premalo jasno navedena.« V zvezi s 17. členom opozarja na objavo osebnega imena in priimka ter lokacije prebivališča, ne da bi »bile informacijske poti uradno potrjene oziroma brez jasno izraženega javnega interesa«. V zvezi z 18. členom navaja, da policija še ni zaključila preiskave in da »v bistvu sploh ne vemo, če se je dogodek zares zgodil, mediji pa že podajajo sodbe in objavljajo ime in priimek ter fotografije domnevnega krivca«. V zvezi s 19. členom pa pravi: »Glede na področje domnevne kršitve bi pričakoval, da bi mediji izkazali še toliko večjo previdnost in počakali na uradne rezultate preiskave.«
Na pritožbo sta se odzvala odgovorni urednik spletnega časnika Žurnal24 Matej Košir in odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj.
Matej Košir je razsodišču posredoval odgovor novinarja Janeza Zalaznika, in sicer kot skupni odgovor novinarja in odgovornega urednika.
V odgovoru sta zapisala, da je bil članek Vzgojiteljica otroka z vso silo vrgla ob tla? povzet po STA in da v članku ime vzgojiteljice ni bilo navedeno.
Glede očitanih kršitev členov Kodeksa novinarjev Slovenije pa sta navedla:
1. člen: Informacije, ki so navedene v članku, niso netočne, viri niso nejasni. O domnevnem nasilju je ravnateljico obvestila mati enega od otrok, ravnateljica je obvestila policijo, ki je potrdila, da preiskuje primer nasilja nad otroki.
2. člen: »Očitana kršitev je brezpredmetna, saj imena vzgojiteljice nismo navedli.«
3. člen: »Ker nobene vzgojiteljice nismo ničesar obtožili, tudi nismo mogli iskati njenega odziva. Huda obtožba v našem članku je letela na vrtec, v imenu katerega je odgovarjala ravnateljica.«
5. člen: »Informacije niso bile nepotrjene, saj je domnevni primer nasilja potrdila ravnateljica, da poteka preiskava, pa je potrdila policija.«
17. člen: »Osebnega imena ter lokacije prebivališča vzgojiteljice nismo objavili, saj smo precenili, da za to ni javnega interesa. Očitana kršitev je brezpredmetna.«
18. člen kodeksa: »V članku ni podana nikakršna sodba, zgolj informacija o domnevnem primeru nasilja nad otrokom v vrtcu. Imena ali fotografije domnevnega krivca nismo objavili.«
19. člen kodeksa: »Nerelevantno.« K temu sta dodala: »Razumemo, da prijavitelj ni nujno pravnik ali vešč pisanja, a bi vseeno cenili, da bi članek, v katerem nam očita kršitve novinarskega kodeksa, vsaj prebral. V tem primeru bi se morda obtožbe nanašale na vsebino, ki je bila objavljena na naši spletni strani, ne pa na članek, ki ga je objavil nek časopis.«
Barbara Štrukelj je sporočila, da pri nastanku in objavi novice, ki je bila podlaga za pritožbo, ni bila udeležena; odgovorila je kot odgovorna urednica, objektivno odgovorna za objavljeno novico. Zavrača vse navedbe o domnevnih kršitvah kodeksa, z naslednjimi utemeljitvami:
Prvi člen: STA je v svoji vesti povzela drug medij, kar je razvidno tudi iz naslova vesti. V vesti STA je ob opisu dejanja vzgojiteljice navedena pogojna oblika »naj bi«, naveden je vir tega zapisa. Pričakovati je sicer, da izvorni medij pred objavo informacije preveri njihovo točnost, vseeno je postopek preverjanja zagnala tudi STA. Na policiji je dobila enako potrditev, kot jo je navedel izvorni vir, dopisnik je skušal dobiti odziv ravnateljice oziroma vrtca, ki je za izvorni vir pojasnila, da je o dogodku obvestila policijo, a ga ni dobil, zato ga je STA v dopolnjeni vesti povzela po drugih medijih, kar je tudi jasno navedla.
Drugi člen: V vesti STA ne gre za žaljive zapise, saj izvorni vir ni bil povzet v celoti, z vrednostnimi sodbami, pač pa le v delih, ki so bili po presoji preverjene, a neuradne informacije izvornega vira, torej da policija preverja sum kaznivega dejanja, da obstaja informacija, da naj bi ena od mamic videla vzgojiteljico storiti dejanje, da je ravnateljica dogajanje prijavila policiji in dodatno še odziv ravnateljice. Res je, da je prva različica vesti vsebovala vzgojiteljičino ime, kar, poudarjamo, ni praksa STA, ampak je bil to rezultat nesrečnega spleta okoliščin, predvsem pa neizkušenosti novinarke, ki je članek povzela. Ime vzgojiteljice in ime vrtca smo takoj po zaznavi napake iz prvotne vesti umaknili, prav tako se ni pojavilo v vesteh, ki so sledile (v dopolnjeni vesti, v dnevnem pregledu). Ko smo ugotovili, da mediji kljub umiku imena še vedno poobjavljajo prvotno različico vesti STA, smo objavili še posebno sporočilo uredništvom, v katerem smo medije pozvali, naj sledijo različici brez imen, ter se prizadetim opravičili. Sporočilo smo objavili tudi na spletnem družbenem omrežju Twitter, saj smo ocenili, da bo doseg tako še večji kot z objavo v servisu STA.
Tretji člen: Kot že omenjeno, je STA skušala dobiti odziv vrtca, a je bila neuspešna, zato je podrobnejši odziv ravnateljice povzela po drugih medijih. Do vzgojiteljice ni prišel noben medij, saj je bila na bolniškem dopustu, po navedbah sindikata SVIZ celo v bolnišnici, zato je bilo pridobivanje takega odziva popolnoma onemogočeno.
Peti člen kodeksa: Šlo je za povzetek poročanja medija, kar je jasno navedeno. Neuradne informacije izvornega vira so v vesti STA tudi jasno izpostavljene: »Konec septembra naj bi mama enega od otrok videla vzgojiteljico, (in nato v citatu, op. p.) »da je prijela otroka, ga privzdignila v zrak in ga nato z vso silo vrgla ob tla,« poročajo Slovenske novice.« V članku torej ni trditve o tem, da je vzgojiteljica to dejansko storila, pač pa, da naj bi ena od mamic tako dejanje videla, ob čemer je naveden pogojnik »naj bi«.
Sedemnajsti člen: Glede objave imena, prosim, glejte pojasnilo zgoraj. Informacije o lokaciji prebivališča vzgojiteljice STA ni objavljala. Pri tem velja poudariti, da je po uredniški presoji STA poročanje o sumu nasilja nad otroci v vrtcu vsekakor v javnem interesu, saj so se mediji dolžni odzvati na zadeve, seveda ob spoštovanju profesionalnih pravil; tudi ravnateljica je v izjavi pojasnila potrebo po hitrem ukrepanju v takšnih primerih. STA tudi ni objavljala nobenih fotografij, posnetkov ali drugih dodatnih informacij, ki bi lahko škodila medijske javnosti nevajenim posameznikom.
Osemnajsti člen: Ob že zgoraj navedenih pojasnilih dodajamo, da STA ni podajala nikakršnih vrednostnih sodb ali preuranjenih zaključkov o krivdi kogar koli ali morda navajala zgodovine podobnih primerov. Jasno je bilo, da naj bi nekdo zaznal sum kaznivega dejanja, da policija dejansko ta primer obravnava in da je proti vzgojiteljici sprožen nek postopek. Ime vzgojiteljice je umaknila, fotografij ni objavljala.
Devetnajsti člen kodeksa: STA ni izpostavila nobenega od otrok, ni na vsiljiv način zbirala informacij o mamici, ki naj bi domnevno dejanje videla, ali otroku, do katerega naj bi ga vzgojiteljica nasilna. Iz vesti pa ni umaknila le ime vzgojiteljice, ampak tudi naziv vrtca z namenom, da bi bila možnost prepoznave konkretnega otroka čim manjša.