Vesna Zadravec, RTV Slovenija, proti novinarju Dela Luki Dekleva

STALIŠČE NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Katarina Vučko, Jernej Rovšek, Neva Železnik, Tatjana Pirc (člani), je na seji 6. julija 2017 v primeru Vesna Zadravec, RTV Slovenija, proti novinarju Luki Dekleva, Delo, ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije. Davorin Koron se je glasovanja vzdržal. Sonja Merljak Zdovc se je iz glasovanja izločila.

PRIMER: Vesna Zadravec, RTV Slovenija, proti novinarju Dela Luki Dekleva

Novinar Luka Dekleva je po prepričanju pritožnice Vesne Zadravec v članku z naslovom Delo vlaga v razvoj družbe, objavljenem 11. 2. 2017, kršil 1., 2., 3., 4. in 24. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnice novinar kršil z navedbo v članku: “Novinarka se pri poročanju namreč sklicuje na lastno pisanje, ki ga kot sindikalna funkcionarka, članica izvršnega odbora Slovenskega novinarskega sindikata, zapiše dopoldne, popoldne pa navede kot vir pri svojem poročanju.”
Pritožnica pravi, da je na posledice odpuščanja dolgoletnih novinarjev časopisne hiše Delo opozorilo več stanovskih organizacij, Društvo novinarjev Slovenije in Združenje publicistov Slovenije kot tudi Sindikat novinarjev Dela in Sindikat novinarjev Slovenije. Ob tem poudarja, da je sicer članica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije, a da ni nikoli pripravila ali pisala kakršnegakoli dopisa, ki so ga sindikati o odpuščanju na Delu posredovali javnosti. Prav tako ni imela nikakršnega vpliva na Sindikat novinarjev Dela, ki je za njen prispevek dal izjavo, dodaja.
Zapisanega avtor članka ni preveril, trdi pritožnica. Uredniki so menili, pravi, da njena vloga v sindikatu nikakor ne predstavlja konflikta interesov, kot navaja avtor prispevka. V njem je jasno povzela obe strani in se ni opredeljevala za katerokoli stran, dodaja. V prispevku je, kot pravi, navedla, da vodstvo Dela trdi, da vse poteka skladno z delovnopravno zakonodajo in tudi, da delovna inšpekcija ni odkrila nobenih kršitev.
Pritožnica kršitev 1. člena ugotavlja tudi v naslednji navedbi novinarja Dela: “Tega dejstva v TV prispevku nismo slišali, kaj šele, da bo 90 odstotkov lani ustvarjenega dobička medijske družbe Delo namenjenega nadaljnjemu razvoju družbe.” V odgovoru na njena vprašanja namreč niso zapisali, da bodo 90 odstotkov dobička vložili v razvoj družbe, trdi pritožnica Vesna Zadravec.
Kršitev je po njenem prepričanju tudi zapis, da “v razvoj, ki ga ne bi bilo brez pozitivnega poslovanja, žal tudi na račun optimiranja števila zaposlenih, a s še vedno največjo novinarsko redakcijo v Sloveniji.” Ta izjava, ki Delovo redakcijo opredeljuje kot največjo v Sloveniji, ni točna, največjo ima Radio Televizija Slovenija, pravi pritožnica.

2. člen kodeksa je novinar, je prepričana pritožnica, kršil z več žaljivimi izjavami, neresnicami in blatenji v omenjenem prispevku, 3. člen še zato, ker ni preveril, ali so izjave vršilca dolžnosti odgovornega urednika Dela zoper njo točne. Prav tako novinar ni poizkušal pridobiti njenega odziva na hude in žaljive obtožbe, ki posegajo v njeno dobro ime, dodaja.

4. člen kodeksa je po prepričanju pritožnice novinar kršil, ker je bralcem zamolčal izjemno pomembne informacije, ki bi jih moral vključiti z njeno izjavo, v nadaljevanju besedila pa še z izjavo Sindikata novinarjev Slovenija. V besedilu se namreč pojavi zapis “pravi Belovič, ki se ne more znebiti vtisa, da je bil sindikat ob zadnjem dogajanju instrumentaliziran. Sprašuje se, zakaj je prispevek na nacionalki o odpuščanju nastal ravno zdaj, ko se razmere umirjajo in je Sindikat novinarjev Dela v fazi pogajanj za sklenitev hišne kolektivne pogodbe.” (Mario Belovič je po objavi prispevka Vesne Zadravec odstopil s položaja predsednika Sindikata novinarjev Slovenije).
Prav tako je zamolčal, da sta oba odpuščena novinarja iz njegove redakcije, torej notranje politične redakcije na Delu, ki jo vodi. Poleg tega ni zapisal, da ju je ob koncu leta ocenil z najslabšimi ocenami, kar da je bil razlog, da sta bila odpuščena, dodaja pritožnica.

24. člen je novinar Dekleva kršil, piše pritožnica, ker ni navedel, da je bil nadrejen odpuščenima novinarjema, ki sta – sodeč po letnih ocenah – po njegovem mnenju delala slabo in se je zato strinjal, da ju odpustijo. Dekleva je torej pisal o dogodku, ki ga je sam sprožil, ugotavlja Vesna Zadravec.
Pod pritožbo se je poleg Vesne Zadravec podpisala tudi odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik.

Novinar Luka Dekleva je na pritožbe odgovoril prek Odvetniške pisarne Zakonjšek. Vse očitane kršitve zanika. V uvodu poudarja, da njegov članek z naslovom Delo vlaga v razvoj družbe predstavlja odziv oziroma kritiko ravnanja novinarke Vesne Zadravec, ker je z objavo prispevka 7. februarja 2017 z naslovom V časopisni hiši Delo spet odpuščajo kršila Kodeks novinarjev Slovenije.
Kršitev 1. člena kodeksa zanika. Novinarka Vesna Zadravec je kot članica izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) glasovala, da naj SNS javnost čim prej opozori na odpuščanja na Delu, predvsem na zadnji dve odpuščanji v februarju 2017, kar da je razvidno tudi iz njene korespondence s sindikatom. To je bil povod za opozorilo Gregorja Knafelca, da je kršila 24. člen kodeksa, saj svoje vpletenosti v dogodke, o katerih poroča, ni razkrila, kar kaže na njeno enostransko stališče, pravi Luka Dekleva. Ker gre v prispevku za mnenje Gregorja Knafelca o ravnanju Vesne Zadravec, resničnosti ni mogoče preveriti, zadostuje vedenje, da je mnenje oprto na resnična dejstva, je prepričan. V zvezi z odzivom Maria Beloviča Dekleva pojasnjuje, da je Belovič njegov namestnik, da je bil pred objavo seznanjen s spornim člankom in odziva ni niti zahteval niti želel. Tako po svojem prepričanju ni kršil 1. člena kodeksa, saj je v članek vključil tako stališče Knafelca kot Beloviča.
V zvezi z navedbami novinarke glede dobička družbe, ki da so ji ga zamolčali, novinar Dekleva odgovarja, da so podatki o poslovanju javno objavljeni na spletni strani AJPES-a. Kot dodaja, novinarka za podatke o poslovanju sploh ni zaprosila. V odgovoru na njena vprašanja glede razporejanja dobička so ji navedli vrsto projektov, ki pa jih novinarka v prispevku ni objavila, zato je utemeljeno na to pomanjklivost opozoril, dodaja novinar Dekleva.
Kot neutemeljen Dekleva označuje tudi novinarkin očitek, da Knafelčeva navedba, da je Delova novinarska redakcija nejvečja v Sloveniji, ni točna. Iz celotne izjeve Gregorja Knafelca je namreč razvidno, da se nanaša na Delo in na tiskane medije, ki jih izdajajo zasebne družbe, odgovarja novinar.
V zvezi s pritožbo novinarke, da je kršila 2. in 3. člen kodeksa, novinar Dekleva odgovarja, da članek ne blati niti novinarke niti SNS. Kot dodaja, novinarka nima niti pravnega interesa glede navedb, ki se nanašajo na SNS. Torej ne gre za blatenje ali žalitev novinarke, temveč za kritiko ravnanja Vesne Zadravec, ki je podana na nežaljiv način in ne vsebuje hudih obtožb, je prepričan novinar.
Tudi očitek, da je kršil 4. člen kodeksa, ker je zamolčal, da sta bila zadnja odpuščena novinarja člana redacije, ki jo vodi prav on, je po novinarjevem mnenju neutemeljena. Prav tako je prepričan, da ni kršil 4. in 24. člena, ker da sta bila novinarja odpuščena zaradi njegove slabe ocene njunega dela. To so po novinarjevem prepričanju informacije, ki niso ključne niti ne predstavljajo konflikta interesov. Ena od njegovih obveznosti kot vodje notranjepolitične redakcije je tudi ocenjevanje vseh novinarjev redakcije. Ocena dela pa je lahko eden od vidikov delodajalca pri zmanjšanju števila zaposlenih, sam pa ne odloča o odpuščanjih. Sicer pa ocena za oba novinarja v prispevku Vesne Zadravec ni bila niti omenjena in problematizirana, zato v svojem članku o tem ni bil dolžan pisati, še dodaja Dekleva.

SKLEP:

Novinar Luka Dekleva je kršil 24., ni pa kršil 1., 2., 3. in 4. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: NČR v prispevku Vesne Zadravec o odpuščanjih na Delu ni našlo nobenih navedb iz izjave Izvršnega odbora Sindikata novinarjev Slovenije, na katero naj bi se pri poročanju sklicevala, kot navaja v Deklevovem prispevku v. d. odgovornega urednika Dela Gregor Knafelc:«…na lastno pisanje, ki ga kot sindikalna funkcionarka, članica izršnega odbora Slovenskega novinarskega sindikata, zapiše dopoldne, popoldne pa navede kot vir pri svojem poročanju«. Uvodu v prispevek namreč sledi izjava Simone Fajfar iz Sindikata novinarjev Dela, s katerim Vesna Zadravec ni neposredno povezana. Čeprav Vesna Zadravec torej ni dobesedno sama zapisala sporočila Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), ostaja dejstvo, da je kot članica Izvršnega odbora odbora SNS sodelovala pri sporočilu sindikata javnosti z opozorili na nadaljevanje odpuščanj pri Delu. Iz priloge odgovora Dekleve je tudi razvidno, da SNS pri tem podpira. Iz navedenega izhaja, da je novinar informacijo v zadostni meri preveril in zato ni kršil 1. člena kodeksa.

Očitka pritožnice, da naj bi Dekleva kršil 1. člen kodeksa z navedkom, da v TV-prispevku “nismo slišali, da bo 90 odstotkov lani ustvarjenega dobička medijske družbe Delo namenjenega nadaljnjemu razvoju družbe.”, razsodišče ni prepoznalo kot kršitve. Se pa strinja s pritožnico, da je omenjena navedba zavajujoča, ker daje vtis, da je uprava Dela ta podatek v odgovoru novinarki sporočila, pa ga ni. Sploh pa je nenavadna praksa, da bi urednik ene medijske hiše novinarki druge narekoval, kaj bi morala vključiti v prispevek in česa ne.

NČR kršitve 1. člena ni prepoznalo niti v zapisu: Medijska hiša Delo je kot zasebno podjetje odgovorno za pozitivno poslovanje, a ima hkrati tudi odgovorno javno funkcijo, ki jo kot največja medijska hiša v Sloveniji nosi v svojem DNK “. Drži sicer navedba pritožnice, da ima večjo redakcijo kot Delo javni zavod RTV Slovenija, vendar stavek, tako kot je zapisan, dopušča tudi razlago, da je imel pisec v mislih zgolj redakcije zasebnih medijskih podjetij.

Kršitev 2. in 3. člena kodeksa pritožnica opredeljuje s tem, da je novinar kljub več žaljivim izjavam, neresnicam, blatenju in hudim obtožbam ni kontaktiral. Pri tem pa sama ne omenja konkretnih novinarjevih navedb, ki naj bi bile osebno žaljive in nekorektne (2. člen) ali bi pomenile hude obtožbe (3. člen). Kršitve teh dveh členov kodeksa razsodišče zato ni prepoznalo.

V zvezi s kršitvijo 4. člena pritožnica prav tako ne pove jasno, kaj naj bi moral novinar vključiti v del prispevka, ki govori o odstopu Maria Beloviča z mesta predsednika SNS oziroma kaj je v tem primeru zamolčal. Da je Luka Dekleva namestnik v. d. odgovornega urednika in v. d. urednika notranjepolitične redakcije, v kateri sta delala odpuščena novinarja (v svojem članku ju imensko ne omenja), je javno znano (zapisano je tudi v kolofonu Dela). Strokovni javnosti so naloge urednika v mediju sicer jasne, manj pa jih poznajo bralci, vendar po mnenju NČR to ne pomeni, da bi jih bilo treba ob vsakem članku posebej pojasnjevati. NČR tako kršitve 4. člena kodeksa ni ugotovilo.

Če je novinar vpleten v dogodke, o katerih poroča, ali je v konfliktu interesov, mora to razkriti oziroma se mora kot novinar izločiti. Ker se Luka Dekleva kljub temu, da je bil vpleten v dogodke, ni odločil za nobeno od teh možnosti, je po mnenju razsodišča kršil 24. člen kodeksa.