Domen Savič proti Primožu Knezu, Petru Lovšinu, Miranu Lesjaku in Ingrid Mager, vsi Dnevnik

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc in Nina Jerman (člani), je na seji 19. septembra 2017 v primeru Domen Savič proti Primožu Knezu, Petru Lovšinu, Miranu Lesjaku in Ingrid Mager, vsi Dnevnik, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije, novinarja in odgovorni urednik Miran Lesjak pa so kodeks kršili. Ranka Ivelja in Jelena Aščić sta se izločili iz razprave in glasovanja o primeru.

Primer: Domen Savič proti Primožu Knezu, Petru Lovšinu, Miranu Lesjaku in Ingrid Mager, vsi Dnevnik

Pritožnik Domen Savič novinarjem Dnevnika Primožu Knezu, Petru Lovšinu in Ingrid Mager očita, da so v tiskani in spletni izdaji Dnevnika 19. in 20. 6. 2017 v člankih »Osumljeni uboja je igralca zabodel vsaj enajstkrat« ter »Na truplu Gašperja Tiča odkrili več kot deset vbodnih ran« kršili 17., 18. in 20. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (KNS).

17. člen je bil po mnenju pritožnika kršen z navedkom: »Glede na izjavo aretiranega naj bi ga Gašper Tič z nožem silil v spolni odnos, Cakić pa naj bi se branil«, s čimer naj bi posegel v pravico do zasebnosti pokojnega igralca, saj da je navedeno navajanje intimnih podrobnosti problematično že z vidika pietete, hkrati pa nepotrebno ruši ugled umrlega igralca in televizijskega voditelja. Po mnenju pritožnika je pretirano navajanje podrobnosti o načinu uboja in številu ran senzacionalizem in pretiran poseg v zasebnost: »Očitno je šlo za prepir med dvema moškima, pokojni naj bi po besedah osumljenca napadel prvi, osumljeni pa naj bi igralca s kuhinjskim nožem nato zabodel več kot desetkrat«. Prav tako pritožnik meni, da so avtorji kršili 17. člen z zapisom: »Toda kot kaže, še zdaleč ni šlo samo za samoobrambo, saj ga je osumljeni nato zabodel še desetkrat; predvsem v telo, pa tudi v vrat in nogo. Poleg vbodov je imel pokojni igralec še nekaj tako imenovanih obrambnih poškodb z nožem, ki jih je najverjetneje utrpel med prerivanjem, prav tako je imel porezano dlan, ko je med branjenjem očitno prijel za rezilo noža. Vbodi, ki jih je Stefan Cakić Gašperju Tiču zadal z okoli 30 centimetrov dolgim rezilom, so bili za igralca usodni. Smrtna naj bi bila predvsem dva vboda pod rebri. Prvi usodni vbod naj bi igralcu prebodel pljuča, drugi pa prepono in vranico. Vzrok smrti je bila izkrvavitev, ki pa po naših informacijah ni bila povsem neizbežna«. Pritožnik pravi, da v opisovanju podrobnosti ter skoraj medicinskim poročanjem o vzroku smrti, ne vidi nikakršnega javnega interesa, ki bi pretehtal spoštovanje zasebnosti in gre pri tem za goli senzacionalizem.

18. člen naj bi pisci kršili, ker so izkazali premalo pazljivosti pri omembi imena storilca v predkazenskem postopku. Po mnenju Domna Saviča bi lahko bila kršitev 18. člena tudi zapis: »Štiriinštiridesetletni Gašper Tič in njegov napadalec, 20-letni Stefan Cakić, naj bi prijateljevala že od začetka letošnjega leta, v soboto pa naj bi imela pestro noč z veliko popitega alkohola in tudi prepovedanih drog«, ki da obsoja brez jasnega pripisa vira informacije. Isti člen naj bi avtorji kršili z navedbo: »Kriminalistična preiskava še poteka, osumljenega uboja 20-letnega Stefana Cakića bodo policisti pred preiskovalnega sodnika privedli v jutrišnjih dopoldanskih urah«, saj da so bili premalo pazljivi pri omembi imena storilca.

20. člen naj bi bil prekršen z navedbo: »Uradne informacije so zato še skope, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi nedeljskemu uboju v prvem nadstropju stanovanja na Trubarjevi cesti 24 v središču Ljubljane botroval ljubezenski prepir«, s čimer so avtorji po mnenju pritožnika razkrivali podrobnosti, ki so povezane s spolnimi nagnjenji vpletenih.

Na pritožbo sta odgovorila Peter Lovšin in Ingrid Mager, ne pa tudi Primož Knez. Peter Lovšin opozarja, da je članek »Na truplu Gašperja Tiča odkrili več kot deset vbodnih ran«, v katerem naj bi bil kršen 17. člen kodeksa, podpisan s »pej«, kar ni njegova avtorska oznaka. Ta je namreč »lp«. O delu, ki navaja igralčeve poškodbe, novinar ponavlja pritožnikove misli, da je bila pravica do zasebnosti pri Gašperju Tiču kot javni osebnosti manjša, vendar pa novinar pravi, da navajanje poškodb ne bi bilo sporno niti, če bi bil navaden državljan. Te so namreč del mozaika, ki je vsaj delno pojasnjeval žalostni dogodek. Treba je bilo namreč pojasniti, ali je šlo za nesrečo med prerivanjem ali ne. Navajanje števila ran je po prepričanju Lovšina smiselno, ker pojasnjuje težo dejanja, ki ga je policija označila za uboj in ne za uboj na mah. Zato je tudi napisal, da Cakić ni bil poškodovan, kar je bila v tem kontekstu pomembna okoliščina. Tudi podatek o vbodih pod rebri je po njegovem uporabljen smiselno, saj take rane še niso nujno smrtne, pritožnik pa je navedek v pritožbi končal pred omembo v članku, da bi pokojni še imel možnost za preživetje, če bi storilec takoj poklical reševalce.

Meni tudi, da z omembo imena Stefana Cakića ni kršil 18. člena, saj je članek nastajal drugi dan po uboju in aretaciji, ko se je dokazni standard dvignil že na utemeljeni sum, saj je tožilstvo odločilo, da Cakića privede k preiskovalnemu sodniku in zanj zahteva pripor. Resda so se tedaj zanašali samo na neuradne informacije, ki pa so bile preverjene na več koncih in so se s priporom naslednji dan tudi potrdile; potemtakem ni šlo za govorice. Ob tem poudarja, da je bil Dnevnik morda celo edini od večjih medijev, ki ni objavil Cakićeve fotografije. Kolega Primož Knez, ki je uboj pokrival prvi dan, je osumljenčevo identiteto celo delno prikril z inicialkama, ker je bila stopnja suma tedaj še nižja. V članku so poudarili, da gre za osumljenca in ne obtoženca ali obsojenca. Resda so stavek »Vbodi, ki jih je Stefan Cakić Gašperju Tiču zadal z okoli 30 centimetrov dolgim rezilom, so bili za igralca usodni«, zapisali v trdilni obliki, a po preverjenih informacijah sploh ni bilo dvoma, da bi bil lahko storilec kakšna tretja oseba, saj je Cakić celo sam poklical policijo. Novinar pravi, da pritožnik ni pojasnil, kaj naj bi bilo spornega v navajanju prijateljevanja, popivanja in uživanju drog – nič od navedenega ni kaznivo dejanje.

Očitek o kršenju 20. člena Peter Lovšin zavrača. Zapis o ljubezenskem prepiru, da je bil daleč najbolj mil, ki so ga ob tragediji lahko uporabili, ne da bi zavestno zamolčali ključne informacije, ki so pojasnjevale, kaj je bil vzrok za tako hud dogodek. Da je šlo med akterjema za homoseksualni odnos, je bilo dejstvo, mimo katerega niso mogli, še dodaja. Sicer pa, da je sam o dogajanju na Trubarjevi cesti prispeval le minimalni del vseh informacij, ki so mu bile na voljo, s Primožem Knezom pa sta, zaradi pietete do pokojnika, oklestila članek, dodatno pa ga je še odgovorni urednik. Pred bralci so prav zato zadržali veliko dejstev, ki so jih sicer poznali. Novinar tudi zavrača pritožnikovo sklepno misel, da je šlo za pretirano razkrivanje podrobnosti iz zasebnega življenja ter senzacionalistično mrhovinarstvo, saj da ves članek ne premore niti ene žaljive trditve oziroma vrednostne sodbe.
Novinar še zapiše, da pričakuje, da se bodo iz odločanja izločile tri članice Novinarskega častnega razsodišča: Ranka Ivelja, Tatjana Pirc in Jelena Aščić, ker da so že pred odločanjem dajale vrednostne sodbe v tej zadevi.

Ingrid Mager odgovarja, da je k članku prispevala zgolj povzetek umetniškega delovanja Gašperja Tiča in je pri poročanju sodelovala zgolj s tem. Njen del je v članku razviden že tako, da je ločen z mednaslovom. Šele pri tiskanju objavljenega prispevka v dnevniku.si je videla, da je podpisana kot soavtorica. Kasneje so njeno ime pod člankom na njeno zahtevo umaknili.

SKLEP:

Peter Lovšin, Primož Knez in Miran Lesjak so kršili 17. člen, niso pa kršili 18. in 20. člena Kodeksa novinarjev Slovenije. Ingrid Mager kodeksa ni kršila.

Obrazložitev: Novinarsko častno razsodišče je obravnavalo tri verzije spletnega članka, ki jih je posredoval pritožnik. Najprej je ugotavljalo, kateri deli članka pripadajo posameznemu avtorju. Nedvoumno je to lahko ugotovilo le pri delu, ki ga je napisala Ingrid Mager. Ta zadeva zgolj igralčevo poklicno pot in ni v ničemer sporen. Zato je razsodišče ugotovilo, da Ingrid Mager ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije. Peter Lovšin je v svojem odgovoru izrecno zanikal zgolj avtorstvo članka »Na truplu Gašperja Tiča odkrili več kot deset vbodnih ran«, objavljenega 19. junija 2017, ob 16:12, podpisanega s »pej«, zato razsodišče ugotavlja, da ni odgovoren za zapis: »Glede na izjavo aretiranega naj bi ga Gašper Tič z nožem silil v spolni odnos, Cakić pa naj bi se branil«, v katerem razsodišče ugotavlja, da je bil kršen 17. člen kodeksa.

Razsodišče je odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka v skladu s Pravilnikom o delu NČR zaprosilo za razkritje identitete avtorja s kratico »pej«, vendar ta ni odgovoril. V primerih, ko je avtor članka neznan, odgovorni urednik pa ne razkrije njegove identitete, s tem prevzame odgovornost za kršitev.

NČR se pri ugotavljanju posegov v zasebnost ravna po uveljavljenem pravilu treh krogov zasebnosti: prvi je javni prostor, v katerem je zasebnost najmanj varovana, dom, kjer je zadovoljevanje javne radovednosti že bolj omejeno, in tretji spalnica – torej prostor človekove intime, kjer je poseg v zasebnost dovoljen le v zelo specifičnih primerih – ko za razkritje dogajanja obstaja izjemen javni interes, oziroma bi nerazkritje povzročilo nesorazmerno škodo. V tem konkretnem primeru nasilno dejanje, ki je povzročilo smrt enega od udeležencev, po mnenju razsodišča ni razlog za razkrivanje tako intimnega razmerja med dvema posameznikoma in ne opravičuje posega v zasebnost, pa čeprav je ta pri javnih osebnostih manj zaščitena. Ko gre za prostor intime, ni zaščita javnih osebnosti pred vdorom vanj nič manjša kot pri »navadnih« ljudeh, zato je razsodišče odločilo, da je avtor z navedenim, neupravičeno posegel v zasebnost obeh vpletenih in zato kršil 17. člen kodeksa. Ker kot rečeno, odgovorni urednik Miran Lesjak ni razkril avtorja članka, je prevzel odgovornost za kršitev 17. člena kodeksa.

Novinarsko častno razsodišče ne vidi, v čem bi bil javni interes v natančnem opisovanju načina uboja, z navajanjem števila vbodov in delov telesa, kamor je bil pokojni igralec zadet ali dolžine rezila. Zato meni, da sta Peter Lovšin in Primož Knez z navajanjem ran in podrobnim opisom dogajanja grobo in nepietetno posegla v pokojnikovo zasebnost in s tem kršila 17. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Z navajanjem polnega imena, starosti in kraja bivanja osumljenca, avtorja, tako meni razsodišče, nista kršila 18. člena, saj Cakića nista označila za storilca, ampak dosledno predstavila kot osumljenega uboja. Glede na to, da je bilo jasno, da bo policija osumljenca predala preiskovalnemu sodniku, bi bilo skrivanje njegove identitete odvečna previdnost. Prav tako razsodišče meni, da pritožnik ni prepričljivo utemeljil kršitve 18. člena v stavku: »Štiriinštiridesetletni Gašper Tič in njegov napadalec, 20-letni Stefan Cakić, naj bi prijateljevala že od začetka letošnjega leta, v soboto pa naj bi imela pestro noč z veliko popitega alkohola in tudi prepovedanih drog«, saj ta člen ne govori o navajanju vira informacij, o čemer je govor v pritožbi.

20. člen kodeksa po mnenju NČR ni bil kršen, saj novinarja z navajanjem domnevnega ljubezenskega prepira, ki naj bi botroval tragediji, pa tega, da sta osumljenec in žrtev prijateljevala že od začetka leta, nista spodbujala nestrpnosti do istospolne usmerjenosti.

Dnevnikova komentatorka Ranka Ivelja se je iz odločanja in razprave izločila in NČR ji je v skladu s pravilnikom to omogočilo. Prav tako je razsodišče omogočilo, da se je iz odločanja in razprave izločila Jelena Aščić urednica in voditeljica oddaje Tednik, v kateri je bil objavljen prispevek Novinarstvo ali mrhovinarstvo. Po mnenju razsodišča pa ni razloga za izločitev Tatjane Pirc, ki je v istem prispevku podala svoj splošni pogled na novinarsko etiko. Člani razsodišča imajo pravico do osebnega opredeljevanja o javnih zadevah.