Franci Rokavec, zanj odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, proti novinarki Dnevnika Sabini Lokar

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščič (podpredsednica), Davorin Koron, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 17. oktobra 2017 v primeru Franci Rokavec, v njegovem imenu odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, proti Sabini Lokar, novinarki Dnevnika, ugotovilo, da novinarka ni kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Franci Rokavec, zanj odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, proti novinarki Dnevnika Sabini Lokar

Pritožnik Franci Rokavec se je na razsodišče pritožil zoper članek z naslovom Litijskemu župan grozi do leto zapora, ki je bil v tiskanem časniku Dnevnik objavljen 25. 5. 2017 na strani 11 in v njegovi spletni izdaji https://www.dnevnik.si/1042772951 ob 9.45 istega dne. Pritožnik novinarki očita kršitev 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Novinarka je v prispevku zapisala, da Franciju Rokavcu, litijskemu županu, grozi do eno leto zapora zaradi poroštva, ki ga je dal leta 2010 in 2014 podjetju SVC Litija d. o. o. Šlo je za skupni znesek 11,4 milijona evrov. To dejanje, trdi novinarka, je zamolčal ministrstvu za finance, in sicer takrat, ko je vložil zahtevo za soglasje ob začetku postopka zadolževanja. Po pisanju novinarke je bilo to za tožilstvo dovolj dober dokaz, da je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožbeni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.

Pritožnik poudarja, da navedbe v prispevku nimajo nobenega temelja v dejstvih. Tudi Okrožno državno tožilstvo ni našlo utemeljenega suma, da bi pritožnik storil kaznivo dejanje po 1. odstavku KZ-1 (zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic), zato je s sklepom št. Kt/3567/2015/DA z dne 27. 5. 2016 ovadbo zavrglo.

Po mnenju pritožnika je zato vsebina prispevka neresnična, novinarka pa je na nedopusten način posegla v ugled in njegovo osebno integriteto ter zavestno ravnala v izrecnem nasprotju z novinarsko dolžnostjo po 1., 2. in 3. členu kodeksa.
1. člen naj bi kršila, ker pred objavo ni preverila dejstev. Če bi jih, bi izvedela, da je bila ovadba zoper župana – že leto dni pred objavo – zaradi pomanjkanja utemeljenega suma zavržena.
Nadalje novinarka piše, da naj bi se ministrstvo za finance odzvalo šele po poročanju Dnevnika, ko so torej tam prebrali, da je občina Litija visoko zadolžena. Župan pa trdi, da je že leta 2014 podjetju SCC Litija, d. o. o., s katerim je občina gradila socialno varstveni center, podpisoval tako imenovane patronatske izjave. Z njimi je jamčil, da bo v primeru plačilne nesposobnosti tega podjetja breme najetih kreditov na svoja pleča prevzela občina. Pritožnik trdi, da s poroštvom ni nič narobe. Škodo delajo le novinarji, ki nekorektno, osebno žaljivo predstavljajo »podatke in dejstva«. Zato meni, da je novinarka kršila tudi 2. člen kodeksa.

Pritožnik tudi zapiše, da je novinarka občino 23. maja 2017 pozvala k odzivu na obtožni predlog. Povedali so ji, da pritožnik o obtožnem predlogu ne ve nič, saj ga še ni prejel, in da jo bodo o zadevi obvestili takoj, ko bo župan z njim seznanjen. Četudi je iz pogovora s tožilstvom morala vedeti, da je ljubljansko sodišče do zdaj opravilo le materialni in formalni preizkus obtožnega predloga (ga torej niti še ni vročalo), se je zavestno odločila, da pred objavo hudih obtožb ne bo počakala na odziv pritožnika. S tem, trdi pritožnik, je kršila še 3. člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in to praviloma v istem prispevku, sicer pa takoj, ko je mogoče.

Novinarka Dnevnika Sabina Lokar je na pritožbo Francija Rokavca, ki ga zastopa odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, odgovorila.

Pravi, da si zgodbe o obtožnem predlogu zoper župana Litija Francija Rokavca ni izmislila, saj temelji na dejstvu, da je državno tožilstvo zoper njega vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. Trdi, da pritožnikova navedba, da je tožilstvo kazensko ovadbo s sklepom št. KT/3567/2015/DA z dnem 27. 5. 2016 zavrglo, ni resnična.

Članek je sicer govoril o pritožnikovem prikrivanju patronatskih izjav občinskemu svetu in ministrstvu za finance. Kasneje se je sicer izkazalo, da ga tožilstvo v obtožnem predlogu ne preganja zaradi patronatskih izjav, temveč zaradi kasneje vložene priloge k tej kazenski ovadbi. Zato so v časopisu Dnevnik in njegovi spletni izdaji 31. 5. 2017 objavili popravek članka. Vendar niti v popravku ne drži navedba, da je tožilstvo kazensko ovadbo v celoti ovrglo. Ovrglo jo je le v enem delu. Obtožni predlog zaradi zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1 je ostal, saj ga je tožilstvo vložilo na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi pogodbe, ki jo je občina sklenila z litijskim gradbincem Trnograd. Ta je za dobrih 6 milijonov evrov rekonstruiral litijske ceste. O tem je Dnevnik poročal v naslednjem članku z naslovom Litijski župan vendarle na sodišču zaradi zadolževanja, ki je bil objavljen 1. 6. 2017.

Stavek, da je župan ves čas poudarjal, da patronatska sredstva niso poroštvene narave in da ni storil nič narobe, se v članku ne nanaša neposredno ali pa zgolj na obtožni predlog, temveč tudi na odločitev ministrstva za finance, ki je okrožno državno tožilstvo seznanilo s prikrivanjem patronatskih izjav in s tem povezanim morebitnim kaznivim dejanjem zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Novinarka pravi, da se je v članku navezala tudi na to, da je zaradi prikrivanja patronatskih izjav računsko sodišče podalo negativno mnenje občini in ji naložilo umik iz kreditnih pogodb podjetja SVC Litija. Da je župan ravnal narobe, je razvidno tudi iz dejstva, da je sporne patronatske izjave kasneje umaknil in ni več vztrajal pri tem, da patronatske izjave niso poroštvo.

Pritožnik novinarki tudi očita, da ga za odziv ni prosila neposredno. Novinarka navaja, da je župana 10. maja 2017 prosila, naj poda svoje mnenje na vloženi obtožni predlog, a ji je namesto njega odgovorila direktorica občinske uprave Meta Ponebšek.

Ko so na sodišču potrdili, da so opravili formalni in materialni preizkus obtožnega predloga ter hkrati sporočili tudi, kdaj bodo razpisali glavno obravnavo, je novinarka 22. 5. 2017 popoldan znova pisala direktorici občinske uprave, ki je že prvič očitno komunicirala z njo v županovem imenu. Odgovorila ji je, da župan obtožnega predloga še ni prejel, in da jo bo z njim seznanil Miha Habe, občinski pravnik, ko ga in če ga prejme.

Ker odgovora ni dobila, je v prvem članku z naslovom Litijski župan vendarle na sodišču zaradi zadolževanja napisala, da je tožilstvo o vloženem obtožnem predlogu občino in s tem tudi župana kot odgovorno osebo obvestilo o obtožnem predlogu, hkrati pa so ga poslali na okrajno sodišče v Ljubljani (torej 27. maja 2016). Na sodišču so kasneje potrdili, da je bil obtožni predlog županu vročen 23. 5. 2017. Pritožnik se je torej sam, zavestno odločil, da se na Dnevnikovo vprašanje glede obtožnega predloga ne bo odzval, očitno z interesom, da bi zadeva zaradi tega še naprej ostala prikrita javnosti, saj o prejemu obtožnega predloga niso obvestili niti 24. 5. 2017, ko jo je dopoldan spet poklicala direktorica občinske uprave Meta Ponebšek. To je storila le zato, da je preverila, ali so ji iz pravne službe poslali odgovor glede obtožnega predloga. Da ga je župan prejel, tudi ona ni omenila. Zato je članek zaključila.

Vprašanje, ali je župan obtožni predlog izpred enega leta prejel ali ne, pa je novinarka prihranila za naslednji članek na to temo. Da torej ni šlo za naglico, je razvidno tudi iz tega, še pravi novinarka, da je prispevek pripravljala skoraj eno leto po vloženem obtožnem predlogu oziroma več kot dve leti po vloženi kazenski ovadbi.

SKLEP:

Novinarka Dnevnika ni kršila 1., 2. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Župan Litije Franci Rokavec trdi, da novinarka Dnevnika Sabina Lokar pred objavo prispevka ni preverila točnosti zbranih informacij. Če bi ga poklicala in pred objavo preverila dejstva, bi izvedela, da je bila ovadba zoper župana – že leto dni pred objavo – zaradi pomanjkanja utemeljenega suma zavržena. Toda novinarka je, ko je priložila svojo korespondenco s pritožnikom in zaposlenimi, dokazala, da je vse podatke preverjala pri županu ali tistih, ki so komunicirali z njo v njegovem imenu. Ob tem je priložila še korespondenco z državnim tožilstvom in okrajnim sodiščem v Ljubljani, kar pomeni, da je zadevo preverila še pri drugih virih, za katere je lahko upravičeno verjela, da so jo obveščali korektno. Kasneje se je to obveščanje izkazalo za nepopolno. Zoper pritožnika je bilo namreč vloženih več ovadb. O njih je odločalo tožilstvo, ki je del ovadb zavrglo, ker so bila deloma dejanja zastarana, deloma pa ni šlo za kazniva dejanja (patronatske izjave). Tožilstvo je nadaljevalo postopek zgolj glede dejanj, ki zadevajo posel s Trgogradom; zadeva je v tem delu šla naprej na sodišče. Novinarka je na podlagi zahteve za dostop do javnih informacij odločitev tožilstva iz leta 2016 prejela šele po objavi spornega članka.

NČR meni, da napaka ni nastala zaradi novinarkine premajhne pazljivosti, ampak zato, ker je zaupala uradnim virom, ki je niso natančno obvestili o vsebini obtožnega predloga in usodi ostalih obtožb iz ovadb. Ni nepomembno, da je med prvo ovadbo in spremenjenim obtožnim predlogom minilo več kot leto dni, v tem času pa je bila novinarka tudi na porodniškem dopustu, torej z materijo ni imela stika. Deloma je torej šlo za nesrečni splet okoliščin, na katerega novinarka ni imela vpliva, imeli pa so ga župan oziroma uradniki na občini, ki bi novinarko pred objavo prispevka na spremenjeni obtožni predlog lahko opozorili, pa je niso, kljub temu, da jih je spraševala prav o njem. Zaradi vsega naštetega NČR meni, da Sabina Lokar ni kršila 1. člena.

Prav tako ni kršila 2. člena kodeksa, saj o dejavnostih župana in občine, ki jo vodi, ni pisala osebno žaljivo in s tem nekorektno. V prispevku je objavljala zgolj dejstva.

Novinarka ni kršila niti 3. člena kodeksa, saj je pridobila tudi odzive drugih, ki so presojali to »županovo zadevo«, hkrati pa je hotela dobiti tudi odziv župana, a ji izjave ni dal. Namesto njega ji je njegovo mnenje posredovala direktorica občinske uprave, vendar mestoma v nepopolni obliki (ni je obvestila o prejemu in vsebini obtožnega predloga). Sicer pa je novinarka k svojemu zagovoru priložila še dopis ministrstva za finance okrožnemu državnemu tožilstvu glede patronatskih izjav ter izsek revizijskega poročila o ne/pravilnosti poslovanja občine Litija.