18. 12. 2017

SPL, d. d. proti novinarjema Televizije Slovenija Juretu Brankoviču in Eriki Žnidaršič

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Jernej Rovšek, Neva Železnik, Katarina Vučko, Anja Gorenc, Nina Jerman, Tatjana Pirc, Neva Železnik (člani), je na seji 28. novembra 2017 v primeru SPL, d. d. proti novinarjema Televizije Slovenija Juretu Brankoviču in Eriki Žnidaršič odločilo, da novinarja nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: SPL, d. d. proti novinarjema Televizije Slovenija Juretu Brankoviču in Eriki Žnidaršič

Delniška družba SPL (v nadaljevanju pritožnica) je prek odvetniške družbe Pirc Musar & partnerji vložila pravočasno in popolno pritožbo proti novinarjema Televizije Slovenije Juretu Brankoviču in Eriki Žnidaršič (v nadaljevanju novinarja), v kateri jima očita, da sta v oddaji Tarča, v sklopu prispevkov Studio 3, z oddajo z naslovom »Ozadje upravniških poslov«, ki je bila predvajana v živo od 20. do 21. ure 1. junija 2017 (v nadaljevanju oddaja), kršila 2., 3., 4., 10. in 13. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks). Pri tem pritožnica novinarju Juretu Brankoviču očita, da je kršil 2., 3., 4., 10. in 13. člen Kodeksa, novinarki in voditeljici Eriki Žnidaršič pa, da je kršila 2., 3. in 10. člen Kodeksa.

Pritožnica meni, da sta novinarja z oddajo, predvsem z uvodnim napovednikom, podala hude obtožbe o nezakonitem, netransparentnem in neetičnem ravnanju upravnikov večstanovanjskih stavb, pri čemer sta poimensko izpostavila pritožnico in ji pripisala vsa negativna ravnanja, ki so bila predstavljena kot ravnanja upravnikov. V zvezi s temi hudimi obtožbami nista pridobila niti iskala odziva pritožnice. V nadaljevanju pritožnica navaja dobeseden zapis napovednika oddaje, ki je bil predvajan pred pogovorom v živo z gosti oddaje. Očitke, ki jih pritožnica navaja v zvezi z uvodnim prispevkom, predstavljamo v povzetku očitkov po posameznih členih Kodeksa.

Novinar in voditeljica naj bi kršila 2. člen Kodeksa s tem, ker naj bi v uvodnem prispevku in uvodnem nagovoru na tendenciozen in zlonameren način prikazala pritožnico v negativni luči kot upravnico, ki posluje nezakonito, neetično in netransparentno. S svojim glasom in poudarki naj bi spodbudila negativne odzive gostov v studiu in gledalcev, novinar pa naj bi tudi z infografiko in posnetki ob navedbah žaljivo predstavljal pritožnico in dejstva o višini njenih prihodkov in dobičkov v preteklih letih. Zlasti žaljivo naj bi bilo prikazovanje loga pritožnice (SPL) ob vzletu Pipistrelovega letala ob navedbi »Kako uspejo priti do rezultatov, ki so primerljivi z uspehi najbolj inovativnih slovenskih podjetnikov, pa tudi na SPL-u javno niso želeli javno pojasnjevati svojih dobičkov.«

Tretji člen Kodeksa naj bi novinarja kršila s tem, ker sta v oddaji in zlasti v uvodnem prispevku navajala hude obtožbe, in sicer, da je pritožnica ravnala nezakonito, netransparentno in neetično, pri čemer nista pridobila odziva. Pritožnica navaja, da novinar ni prosil za kakršnakoli pojasnila v zvezi prometom in dobičkom družbe v preteklih letih, ko je v prispevku navedel »Kako uspejo priti do rezultatov, ki so primerljivi z uspehi najbolj inovativnih slovenskih podjetnikov, pa na SPL-u javno niso želeli pojasnjevati.« Novinar v prispevek ni vključil odgovorov pritožnice in njenih pojasnil na postavljena vprašanja, med vprašanji pa ni bilo vprašanj v zvezi z obtožbami gospe Hegler (op.: najemnice, ki je v prispevku opisovala negativne izkušnje s pritožnico) in v zvezi s trditvami o ugotovljenih domnevnih nezakonitostih pri sklepanju zavarovalnih pogodb, ki jih je v napovedniku oddaje podal direktor Agencije za zavarovalni nadzor. Pritožnica v pritožbi navaja svoje videnje oziroma odgovore na trditve obeh govorcev v uvodnem prispevku.

Četrti člen Kodeksa naj bi novinar kršil s tem, ker naj bi zavestno zamolčal informacije, ki jih je podala pritožnica in so pomembne za razumevanje obravnavane teme. Novinar je SPL d. d. povabil k sodelovanju v prispevku le dva dni pred predvajano oddajo. SPL je kot vsako resno podjetje prosilo novinarja za vprašanja oziroma okvirno temo, ki naj bi bila predmet prispevka, da bi lahko identificiral kompetentnega sogovornika in ugotovil, ali je ta na voljo za snemanje v terminu do oddaje. Po prejemu vprašanj je pritožnica ugotovila, da za obravnavano temo do predvidenega dne oddaje ne more zagotoviti kompetentnega sogovornika, zato je novinarju podala pisna pojasnila na njegova vprašanja in ga povabila na razgovor v začetku junija. Pritožnica navaja, da ni bila neodzivna, kot je v prispevku namigoval novinar, ampak ni »skočila na njegov ukaz« tisti trenutek, kot je on to želel. Kot resno podjetje ne morejo »vsega spustiti iz rok zaradi kapric novinarjev, ki se pri pripravi prispevkov zadev lotevajo le dan ali dva pred načrtovano oddajo«. Novinar bi jih moral povabiti prej oziroma bi to temo lahko obravnaval v naslednji oddaji, do katere bi lahko zagotovili sogovornika. Novinar jim je odgovoril: »Verjamem, da vaša odločitev ni pravilna. Ne verjamem, da ne morete zagotoviti sogovornika, kar bom tudi povsem jasno navedel. Prav tako bomo pojasnili, da ste zavrnili pojasnila pred kamero. Prav tako odgovor na temo provizij meni osebno ni razumljiv in ga kot takšnega ne znam ne povzeti ne objaviti. V kolikor bi želeli razumljivo pojasniti zadevo, vas prosim, da mi čim prej javite«. Pritožnica meni, da je novinar zavestno zamolčal njene informacije, zato naj bi bilo poročanje napačno in zavajajoče. S tem naj bi kršil 4. člen Kodeksa. Za novinarko in voditeljico pritožnica v pritožbi ni specificirala kršitve tega člena.

Deseti člen Kodeksa naj bi novinar kršil s tem, ko je v prispevku povezoval neresnične navedbe in infografike s pritožnico in s tem potvarjal vsebino. Zlasti neprimerno naj bi bilo v prispevku ob navedbah o pritožnici (gospe Hegler) prikazovanje UPN, bankovca za 500 evrov in smejoče lutke v naslanjaču, infografike o zadržanju sredstev in toku denarja in prikazovanju rok na črni podlagi ob navedbah o nezakonitostih. Ta člen naj bi kršila tudi voditeljica, ki je izrecno izpostavila pritožnico v najavi prispevka.

Novinar naj bi kršil 13. člen Kodeksa s tem, ko ob vabilu k snemanju prispevka pritožnici ni pojasnil namena zbiranja podatkov in »potrebnosti« nastopa predstavnika pritožnice pred kamero. Vprašanja novinarja so bila splošne narave, obtožbe v prispevku pa konkretne, zato pritožnica meni, da je bila z vprašanji oziroma temami, ki sta jih posredovala novinar in urednica, zavedena.

Novinarja sta na pritožbo odgovorila. Po seznanitvi s pritožbo in po pregledu materiala menita, da sta svoje delo opravila v skladu s Kodeksom. V oddaji so obravnavali spreminjanje zakonodaje, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Pritožnica je bila omenjena le kot eden od številnih upravnikov (upravnic) v Sloveniji. Na pritožnico so se obrnili v ponedeljek. Po pojasnilu pritožnice, da bodo »po prejetih vprašanjih sporočili termin«, so v torek posredovali okvirna vprašanja – teme pogovora. V sredo pa je pritožnica odgovorila, da »žal ne morejo zagotoviti sogovornika«. Posredovali so odgovore na izhodiščne teme, ki pa so bili zelo splošni in mestoma nerazumljivi. Nerazumljivi del sta novinarja v odgovoru tudi citirala. Na nerazumljivost so bili takoj opozorjeni in ponovno zaprošeni za pojasnila. Naslednji dan, v četrtek – na dan oddaje – so prejeli s strani pritožnice ponovno povsem neobjavljiv odgovor, to je prepis člena zakona. Pritožnica se je prepoznala v večjem delu prispevka, čeprav je bila poimensko navedena samo na nekaj mestih. Njen način poslovanja je izpostavila sogovornica v prispevku, kar je podkrepila tudi z dokumentacijo in računi. V prispevku so navajali javno dostopne podatke iz aplikacije Erar o prejemkih pritožnice. Javna podjetja zaradi poslovne skrivnosti podrobnosti nočejo razkriti, pritožnica pa je izjavo pred kamero zavrnila. V prispevku so nastopali uporabnica storitev upravnikov, eden od upravnikov, direktor Agencije za zavarovalni nadzor, tržna inšpektorica ter odvetnica, specializirana za poslovanje upravnikov. Med gosti v studiu pa so bili: predstavnica združenja upravnikov nepremičnin, predstavnica združenja etažnih lastnikov, stanovanjski inšpektor, predstavnica MOP, nekdanji upravnik in član skupine za pripravo nove stanovanjske zakonodaje.
Že v sporočilu pritožnici so jih opozorili, da obžalujejo njihovo odločitev, da ne bodo sodelovali v oddaji, kjer bi lahko predstavili svoje argumente. Odzivi pritožnice po oddaji pa kažejo, da so tudi sami ugotovili, da takšna odločitev res ni bila prava. Novinarja zaključujeta odgovor z oceno, da žal svoje napake pritožnica z neutemeljenimi pritožbami in tožbami le še nadaljuje.

SKLEP:

Novinar ni kršil 2., 3., 4., 10. in 13. člena, novinarka in voditeljica pa ne 2., 3. in 10. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče ugotavlja, da sta bila tako napovednik oddaje kot kasnejši pogovor z gosti namenjena prikazu delovanja upravnikov v večstanovanjskih stavbah v luči kritike sedanjega zakona in priprave novega zakona. Strinja se z navedbami novinarjev, da oddaja ni bila namenjena obravnavi dela pritožnice, pač pa delu upravnikov, ki jim sedanji zakon daje položaj, ki je že dolgo predmet javne in strokovne kritike. Seveda pa se pri tem v prispevku novinarja nista mogla izogniti pritožnici kot največjemu upravniku oziroma upravnici v državi. Konkretno sta pritožnico imenovala najemnica, ki je prikazala svoje konkretne izkušnje s pritožnico, in novinar, ko je primerjal njene poslovne rezultate z inovativnim podjetjem. Iz pritožbe pa izhaja, de se je pritožnica prepoznala tudi v navedbah in prikazih o delovanju najemnikov na splošno.

Očitek, da naj bi novinarja kršila 2. člen kodeksa z žaljivim predstavljanjem pritožnice o višini njenih prihodkov in dobičkov v preteklih letih ter zlasti z žaljivo primerljivo njenega dobička (ki je javno dostopen podatek) z uspehi najbolj inovativnih slovenskih podjetnikov (Pipistrel) je očitno neutemeljen. Ta primerjava ne more biti žaljiva, saj je legitimno postaviti vprašanje o primerjavi med dobičkom družbe, katere položaj (po mnenju mnogih je ta v primerjavi z najemniki privilegiran) regulira zakon, z družbo, ki nastopa na povsem svobodnem trgu. Ni jasno, kako naj bi bila ta primerjava osebno žaljiva, kar je v skladu s prakso razsodišča pogoj za ugotovitev kršitve tega člena.

Tretji člen Kodeksa bi novinarja kršila, če bi navajala hude obtožbe, ne da bi pridobila odziv obtožene/ga. Po mnenju razsodišča trditev pritožnice, da novinarja nista iskala odziva, ni točna. Že iz pritožbe je razviden potek komunikacije med novinarjema in urednico oddaje ter pritožnico. Iz korespondence, ki ni sporna, je razvidno, da je novinar želel pridobiti sogovornika na strani pritožnice, ta pa je odgovorila, da do oddaje ne more zagotoviti kompetentnega sogovornika. Če je pritožnica, kot zatrjuje v pritožbi, resno podjetje, bi morala najti kompetentnega sogovornika, saj gre za veliko družbo z veliko zaposlenimi, največjega upravnika oziroma upravnico v državi. Neutemeljeno je izmikanje pritožnice, da so želeli preložitev oddaje in da so vabili novinarja na pogovor, saj je šlo za oddajo, ki je z veliko udeleženci potekala v živo, zato preložitev ni enostavna. Poleg tega, kot rečeno, ni šlo za oddajo, ki bi obravnavala pritožnico, pač pa za oddajo o problematiki upravljanja in o upravnikih večstanovanjskih hiš, v luči pripravljanja sprememb zakona. Zato pričakovanje pritožnice, da bi se termin oddaje prilagajal njej, ni bilo upravičeno. Poleg tega razsodišče ugotavlja, da so očitki glede nepravilnosti in domnevnih nezakonitosti dela upravnikov, vključno z očitki na račun pritožnice, bili deležni odgovorov različnih sogovornikov, tako v uvodnem prispevku kot v kasnejšem pogovoru v živo. V oddaji je sodelovala tudi predstavnica združenja upravnikov, ki je imela možnost odgovoriti na vse očitke v prispevku. Pritožnica tudi ne more pričakovati, da bo vnaprej prejela vsa vprašanja v zvezi z navedbami različnih sogovornikov v prispevku in v oddaji. Možnost za sodelovanje, ki sta ga ponudila novinarja, je zavrnila, zato sama nosi odgovornost za to, če na posamezne očitke ni mogla odgovoriti.

Novinar krši 4. člen Kodeksa, če zamolči informacije, ključne za razumevanje obravnavane teme. Po prepričanju razsodišča novinarja tudi te določbe Kodeksa nista kršila. Pritožnica v pritožbi k temu členu ni navedla, katere pomembne informacije naj bi novinar zamolčal. Iz celotne pritožbe pa je mogoče sklepati, da pritožnico zlasti motijo navedbe o domnevnih nezakonitostih provizij, ki jih dobijo upravniki od dobaviteljev in drugih ponudnikov, ter to, da naj bi novinar zamolčal dejstvo, da Agencija za zavarovalni nadzor ne izvaja nadzora nad upravniki. Kot že rečeno, so bila glede domnevnih nezakonitosti provizij, ki jih dobijo upravniki, tako v prispevku kot v oddaji, izrečena različna stališča, zato ni mogoče pritrditi trditvi pritožnice, da je bilo zamolčano kakšno pomembno dejstvo. Poleg tega ni v oddaji nihče pritožnice neposredno obdolžil, da je ravnala nezakonito. O tem so različna mnenja in o tem je posebej govoril direktor Agencije za zavarovalni nadzor, ko je predstavil ugotovitve Agencije ob nadzoru zavarovalnic. Nihče v oddaji ni dejal, da Agencija nadzira upravnike. Kaj je naloga Agencije za zavarovalni nadzor, pa je razvidno že iz samega imena Agencije. Razsodišče tudi meni, da so bila pojasnila in zakonske določbe, ki jih je pred oddajo pisno posredovala pritožnica, neobjavljivi za televizijski medij in ne bi pomembneje prispevali k razumevanju obravnavane teme.

Deseti člen Kodeksa novinar krši, če z montažo, napovedjo, naslovom ali podnapisi potvarja vsebino. Pritožnico so zmotile infografika in slikovne ilustracije, zlasti ob navedbah najemnice, ki je pripovedovala svoje izkušnje s pritožnico. Po mnenju razsodišča novinarja z infografika, simbolnimi posnetki in animacijo nista kršila 10. člena Kodeksa. Televizija je tudi slikovni medij, zato je treba slikovne dodatke razumeti kot ilustracijo povedanega in jih ne jemati dobesedno. V tem primeru je šlo za ilustracije ob besedah akterjev prispevka, ki jih je treba jemati kot karikirane ilustracije podane vsebine, pri katerih je uveljavljena širša svoboda izražanja.

Pritožnica meni, da jo je novinar z vprašanji oziroma temami zavedel, saj naj bi posredoval splošna vprašanja, obtožbe v prispevku pa naj bi bile konkretne. Očitno je, da novinar 13. člena Kodeksa ni kršil, saj se je ob zbiranju informacij predstavil kot novinar. Zadovoljivo je pojasnil tudi, kakšna je tema oddaje. Očitki pritožnice o kršitvi 13. člena Kodeksa, tudi na podlagi zgoraj navedenega, so neutemeljeni.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb