29. 3. 2018

Aleksander Žišt, direktor Zavoda za razvoj neodvisnega radia, v vlogi bivšega direktorja Radia Center d.o.o. in v vlogi solastnika Zavoda za razvoj neodvisnega radia, proti Dejanu Steinbuchu, odgovornemu uredniku Portala Plus

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc, Katarina Vučko (člani), je na seji 27. februarja 2018 v primeru Aleksander Žišt, direktor Zavoda za razvoj neodvisnega radia, v vlogi bivšega direktorja Radia Center d.o.o. in v vlogi solastnika Zavoda za razvoj neodvisnega radia, proti Dejanu Steinbuchu, odgovornemu uredniku Portala Plus, odločilo, da je urednik kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Aleksander Žišt, direktor Zavoda za razvoj neodvisnega radia, v vlogi bivšega direktorja Radia Center d.o.o. in v vlogi solastnika Zavoda za razvoj neodvisnega radia, proti Dejanu Steinbuchu, odgovornemu uredniku Portala Plus

Pritožnik je pritožbo vložil zaradi članka z naslovom »Megabiznis: Nova radijska mreža z največjim tržnim deležem do zastonj frekvenc še pod Cerarjevo vlado«, ki je bil na spletnem portalu Portal Plus objavljen 27. 9. 2017 (kot avtor članka je podpisano Uredništvo).
Pritožnik Aleksander Žišt piše, da ga avtor članka ni »nikoli kontaktiral, da bi preveril katerokoli od informacij, ki jih navaja v svojem članku«. Odgovornemu uredniku Portala Plus očita kršitve 1., 2., 3., 4., 5., 10., 11. in 15. člena Kodeksa.
1. člen Kodeksa naj bi avtor po pritožnikovem mnenju kršil, ker navaja, da so Aleksander Žišt, Andrej Grims in Uroš Novak ustanovili največjo radijsko mrežo v Sloveniji. Da to ni res, argumentira s tem, da ima Zavod za razvoj neodvisnega radia (v nadaljevanju tudi Zavod), o katerem govori članek, 18 solastnikov, kar je zapisano tudi v članku na Siol.net, ki ga avtor zapisa na Portalu Plus navaja kot svoj vir (V tišini nastaja nova radijska mreža, v njej pomembneži iz SDS, https://siol.net/posel-danes/novice/v-tisini-nastaja-nova-radijska-mreza-v-njej-pomembnezi-iz-sds-447550), k članku na Siol.net pa je dodan tudi prikaz nasprotnih dejstev, v katerem je Zavod za razvoj neodvisnega radia demantiral navedbe v Siolovem članku.
Po pritožnikovem mnenju je netočna (kršitev 1. člena Kodeksa) tudi navedba, da so se radijske postaje, navedene v članku, ki je predmet pritožbe, povezale v radijsko mrežo. Radijske mreže opredeljuje 83. člen Zakona o medijih. Radijske postaje, ki so ustanovile zavod, katerega solastnik in direktor je pritožnik, pa niso povezane v radijsko mrežo, ker ostajajo samostojne in uredniško nepovezane, piše pritožnik.
1. člen Kodeksa naj bi Steinbuch kršil tudi z navedbo, da ima ta »nova radijska mreža« že danes 50-odstotni tržni delež in s tem prevladujoči položaj«, pri čemer se avtor opira na »podatke iz neznane javno objavljene Akosove raziskave trga« (po pritožnikovem preverjanju ta raziskava ni dosegljiva na Akosovi strani). Pritožnik še pojasnjuje, da avtor članka prikrije informacijo, da več izdajateljev izvaja radijsko in časopisno dejavnost, pri čemer ustvarjajo večino prihodkov iz časopisne dejavnosti, kar bi po njegovem mnenju avtor članka lahko preveril.
Ker avtor članka na Portalu Plus izpostavlja, da je bila »nova mreža« ustanovljena zato, da bi njene radijske postaje dobile nove frekvence s pomočjo Sveta za radiodifuzijo (SRDF), pritožnik dodaja, da je Portal Plus naslovil na SRDF številna vprašanja o javnih razpisih in o Zavodu za razvoj neodvisnega radia ter da je SRDF Portalu Plus poslal jasne odgovore, da so »vse tovrstne informacije napačne in neresnične«, Portal Plus pa jih je kljub temu objavil.
V članku je še zapisano, da je imel SRDF na svoji seji julija 2017 med gradivom tudi razpisne pogoje za nove frekvence. Pritožnik avtorju očita, da pri tem ni navedel, da je bila to kopija gradiv iz leta 2014, ki jih SRDF v bivši sestavi ni sprejel, na Portalu Plus pa je bilo še zapisano, da so bili razpisni pogoji za pridobitev novih frekvenc oblikovani tako, da bi lahko frekvence pridobila točno določena radijska postaja, ki je povezana v »novo mrežo«. Pritožnik dodaja, da je bil Zavod vpisan v sodni register šele 9. 6. 2017.
Pritožnik očita odgovornemu uredniku Portala Plus kršitev 1. člena, ker je v članku navedeno, da naj bi Žišt (takrat direktor Radia Center) lobiral pri ministrici za kulturo Majdi Širca z namenom, da se z novelo zakona o medijih ukine Radio 1. Žišt trdi, da ni nikoli lobiral, dodaja, da so v skladu z zakonom vsi lobistični stiki uradno zavedeni in da tam ni njegovega imena.
V članku še piše, da je Žišt s pismom, ki ga je naslovil na SRDF, želel vplivati na pripravo predloga spremembe medijske zakonodaje, ki naj bi bila pisana na kožo »novi mreži«. Žišt, ki meni, da je tudi s tem kršen 1. člen Kodeksa, ponavlja, da Zavod ni radijska mreža, pri tem se sklicuje na omenjeni Siolov članek in na dopis, v katerem je jasno napisano, da njegov namen ni bil, »da bi katerakoli radijska postaja ali radijska mreža izginila z radijskega trga«.
Avtor članka je po mnenju pritožnika kršil 1. člen Kodeksa tudi s tem, ko je zapisal, da naj bi bile radijske postaje, ki jih navaja, blizu vladajoči koaliciji, kar naj bi jim zagotovilo določene posle.
Pritožnik je prepričan, da ga avtor članka s sliko, pod katero piše »Nov radijski monopolist«, predstavlja na osebno žaljiv način, saj ljudje, piše Aleksander Žišt, »povezujejo besedo monopolist z negativnimi izkušnjami, s krajo državnega premoženja, s tajkunskimi posli«, kar blati njegovo dobro ime v javnosti in mu je povzročilo osebne bolečine in poslovno škodo. S tem naj bi avtor kršil 2. člen Kodeksa, ki ga je po pritožnikovem mnenju prekršil tudi z zapisom, da naj bi se Žišt večkrat pohvalil članom »mreže«, da jim lahko z zvezami na SRDF pomaga do radijskih frekvenc.
Avtor članka je po mnenju pritožnika zapisal več hudih obtožb na njegov račun, hkrati pa pritožnik poudarja, da ga za odziv ni nikoli zaprosil ali pridobil njegovega odziva. Pritožnik ponovno omenja članek na Siol.net in Žištov odziv nanj (prikaz nasprotnih dejstev). Odgovorni urednik Portala Plus naj bi z besedilom pod fotografijo (»Nov radijski monopolist«) in z obtožbo, da se je članom »mreže« hvalil z zvezami na Svetu za radiodifuzijo, kršil 3. člen Kodeksa.
4. člen Kodeksa naj bi odgovorni urednik kršil s tem, da omenja tri ustanovitelje »radijske mreže«, zamolčal pa je 18 solastnikov te mreže oziroma Zavoda, pri tem pritožnik ponovno omenja članek na Siol.net, ki je na Portalu Plus naveden kot vir zapisa. V Siolovem članku je namreč ta informacija objavljena. Podobna je tudi argumentacija za kršitev 4. člena Kodeksa z navedbo na Portalu Plus, da gre za radijsko mrežo, kar je pritožnik razložil v odzivu na članek na Siol.net. Pritožnik očita odgovornemu uredniku, da je prikril informacije o tržnem deležu in prihodkih omenjenih radijskih postaj, ki so javno dostopne, s čimer naj bi kršil 4. člen Kodeksa. Zamolčal je tudi informacije o pridobivanju novih frekvenc, ki jih je dobil od Sveta za radiodifuzijo, ko je objavil, da je bila »mreža« ustanovljena zato, da bi njene radijske postaje dobile nove frekvence s pomočjo SRDF. Zamolčal pa naj bi tudi resnico o gradivu iz leta 2014 (da je šlo za kopijo), ki ga je na julijski seji obravnaval SRDF, pojasnjuje pritožnik.
Aleksander Žišt meni, da bi moral avtor članka, ko je napisal, da naj bi Žišt lobiral pri ministrici za kulturo Majdi Širca (Zakon o medijih, ukinitev Radia 1), opozoriti bralce, da navaja nepotrjene informacije, ali navesti vir. Ker tega ni storil, je po mnenju pritožnika kršil 5. člen Kodeksa.
Pritožnik odgovornemu uredniku očita kršitev 10. člena Kodeksa, ker v naslovu in podpisu pod pripadajočo sliko potvarja vsebine in piše neresnice. V naslovu potvarja podatke, da gre za radijsko mrežo, je zapisal pritožnik, ki dodaja, da avtor potvarja tudi podatke, da bi naj ta mreža imela največji tržni delež in da naj bi dobila zastonj frekvence od Cerarjeve vlade. Potvarja tudi z navedbo, da naj bi samo Žišt, Grims in Novak ustanovili to »mrežo«. Med naštetimi kršitvami 10. člena Kodeksa je tudi besedilo pod fotografijo Aleksandra Žišta (»Nov radijski monopolist«).
Odgovornemu uredniku Portala Plus Aleksander Žišt očita še, da je ponaredil podatke, s katerimi dokazuje monopolni položaj radijskih postaj v okviru Zavoda, ko jim prišteje še prihodke iz časopisne dejavnosti, s čimer naj bi kršil 11. člen Kodeksa. Ob tem dodaja, da Akosove analize trga, ki jo avtor članka navaja kot vir podatka o letnih prihodkih radijskega trga (marec 2017), ni mogoče najti na spletni strani AKOS.
Ko avtor članka navaja Žištovo lobiranje pri ministrici za kulturo, po mnenju pritožnika krši 15. člen Kodeksa, ker »pri tem ni razvidno, ali gre za informacijo ali komentar avtorja članka«.

Odgovorni urednik Portala Plus Dejan Steinbuch na pritožbo odgovarja zgolj z naslednjim pojasnilom:
»Vse omenjene protagoniste v citiranem članku je uredništvo portala+ kontaktiralo oziroma jim je po elektronski pošti skladno s 45. členom Zmed poslalo novinarska vprašanja. Informacije smo preverili tudi s pomočjo svojih virov. Po objavi članka ni bilo nobenih demantijev ali zanikanj.
Glede na našo evidenco smo pred pripravo članka vprašanja poslali tudi g. Žištu, in sicer prek Sveta za radiodifuzijo.
G. Žišt se na članek nikoli ni odzval oziroma nam na kakršenkoli način sporočil, da navedbe v njem ne držijo, zato nas njegova pritožba na NČR v tem smislu čudi.«

SKLEP:

Odgovorni urednik Portala Plus ni kršil 2., 5., 10. in 11. člena Kodeksa, kršil pa je 1., 3., 4. in 15. člen Kodeksa.

Obrazložitev: V pritožbi je Aleksander Žišt zapisal, da ga za odziv s Portala Plus ni nihče prosil, medtem ko Dejan Steinbuch v svojem odgovoru piše, da so vsem protagonistom, ki so v članku omenjeni, poslali novinarska vprašanja, tudi gospodu Žištu (prek Sveta za radiodifuzijo), kar pomeni, da se pritožnik in odgovorni urednik razhajata že pri ključnem pojasnilu.
NČR meni, da avtor članka ni kršil 1. člena Kodeksa, ko posebej izpostavlja tri ustanovitelje Zavoda, saj so v nadaljevanju in v navedenem viru (Siol.net) naštete tudi vse druge radijske postaje, združene v Zavodu. Prav tako NČR ne pritrjuje očitku o kršitvi 1. člena v navedbi, da so se radijske postaje povezale v radijsko mrežo. Zakon o medijih v 83. členu res opredeljuje radijsko mrežo na podlagi programskega sodelovanja članov mreže, vendar je mogoča tudi uporaba termina radijska mreža v širšem pomenu (SSKJ, mreža: med seboj povezane, načrtno razporejene osebe, organi, ki opravljajo kako dejavnost), saj je evidentno, da so se radijske postaje povezale v Zavod, ker imajo skupne interese (oglaševanje itn. ), kar je Aleksander Žišt potrdil za Siol.net (vir, omenjen v članku na Portalu Plus). V zapisnikih sej SRDF, ki se jih je udeleževal tudi Aleksander Žišt, na primer piše, da Žišt na sejah predstavlja Združenje neodvisnih radijev, kar pomeni, da se tudi za Zavod uporabljajo različna poimenovanja.
Podatek o radijskem trgu, ki je ustvaril 20.288.538 evrov prihodkov letno (objavljeno marca 2017, podatki veljajo za 2014 in 2015) je razsodišče našlo na naslednji povezavi: http://www.akos-rs.si/files/Elektronski_mediji/Medijska_ucilnica/Raziskave_in_analize/2017/Analiza-ekonomskih-potencialov-slovenskega-radijskega-trga.pdf, zato ugotavlja, da je v članku vir (AKOS) ustrezno naveden, podatki pa preverjeni.
V tabeli (AJPES) avtor članka prikazuje podatke o prihodkih za programe oz. njihove izdajatelje za leto 2016, iz česar sklepa, da je njihov tržni delež na slovenskem radijskem trgu 50-odstoten. Pritožnik piše, da izdajatelji ustvarjajo večino prihodkov iz časopisne dejavnosti, k temu dodaja, da so podatki o poslovanju subjektov, ki se ukvarjajo z radijsko in časopisno dejavnostjo, zlahka preverljivi. Pritožnik bi moral svoje trditve o neresničnosti novinarjevega zapisa podpreti z dokazi in navedbami virov. Razsodišče ni pristojno samo ugotavljati, kakšen je dejanski tržni delež povezanih radijskih postaj, zato kršitve 1. člena v tem delu ni obravnavalo.
Ker NČR nima vpogleda v pismo, ki ga je Žišt naslovil na SRDF, pa tudi ne v celotno dopisovanje med Portalom Plus in SRDF, razen odgovorov SRDF na dve vprašanji Portala Plus, ki sta objavljeni v članku, ni mogoče preveriti trditev pritožnika, da so zapisi v članku Portala Plus, ki izhajajo iz omenjenega Žištovega pisma, in tisti, ki so povezani z dopisi, napačni in neresnični.
Odgovor SRDF na drugo vprašanje Portala Plus (o gradivu za točko 10. na seji SRDF) je pojasnilo o vlogi gradiva iz leta 2014. Avtor v članku navaja vir (gradiva AKOS) za zapis o tem, da naj bi frekvence pridobila le vnaprej določena podjetja. AKOS objave te trditve ni demantiral. Na čem temelji avtorjeva ugotovitev, da so bili razpisni pogoji za pridobitev novih frekvenc oblikovani tako, da bi lahko frekvence pridobila točno določena radijska postaja, ki je povezana v »novo mrežo«, pa ni pojasnjeno. Avtor v članku javnosti ni predložil dokazov za svojo trditev, zato razsodišče meni, da je s tem kršil 1. člen Kodeksa.
V članku je »uspešno lobiranje« za spreminjanje Zakona o medijih povezano z opisom Aleksandra Žišta, ki da se je že takrat »izkazal za odličnega stratega«. NČR ugotavlja, da novinarski stil pisanja dopušča uporabo izraza lobiranje tudi v povezavi z različnimi oblikami pritiskov (pisanje pisem, naslavljanje zahtev na organe ali posameznike, na primer), ki niso zabeleženi v lobističnih stikih, kot to določa zakon, zato urednik s to navedbo ni kršil 1. člena Kodeksa.
V sklepnem delu, kjer se avtor članka sprašuje, ali je prav, da politika s pomočjo zakonodaje zagotavlja posle določenim skupinam samo zato, ker so blizu vladajoči koaliciji, NČR prepoznava kršitev 1. člena kodeksa, saj za to trditev avtor v članku ne navede dokaza.
NČR ocenjuje, da beseda monopolist ni osebno žaljiva in da je pritožnikova razlaga povezovanja te besede z najhujšimi odkloni v družbi pretirana. Besedilo pod fotografijo (»Nov radijski monopolist«) pove, da gre za človeka, ki ima ali pridobiva pomemben, vpliven položaj v določeni dejavnosti, zato NČR ni ugotovil kršitve 2. člena. Oznako, da se je gospod Žišt domnevno (»neuradno smo izvedeli«) v svojem okolju hvalil z zvezami na SRDF, pa je NČR obravnavalo pri ugotavljanju kršitev 3. člena.
NČR na podlagi pritožbe in odgovora nanjo ugotavlja, da je odgovorni urednik Portala Plus kršil 3. člen Kodeksa. Dejan Steinbuch v odgovoru na pritožbo omenja, da je Žištu vprašanja poslal prek Sveta za radiodifuzijo, kar je sicer neobičajno iskanje odziva. Obtožba, da se je pritožnik članom »mreže« hvalil, da jim lahko z zvezami na Svetu za radiodifuzijo pomaga do radijskih frekvenc, nakazuje na njegovo delovanje mimo predpisanih postopkov in terja odziv. Ker urednik odziva ni pridobil, je kršil 3. člen Kodeksa. Urednik je sicer v odgovoru na pritožbo napisal, da je vsem protagonistom poslal novinarska vprašanja, vendar za to kljub dodatnemu pozivu razsodišča ni predložil dokazov.
Avtor v članku ni zamolčal (4. člen Kodeksa), da je v Zavodu več ustanoviteljev in lastnikov, saj je to mogoče razbrati iz celotnega članka in s pomočjo vira (Siol.net), ki ga članek navaja. NČR je že pojasnilo možnosti širše uporabe izraza mreža, ob tem pa dodaja, da je avtor v članku ustrezno navedel tudi nekatere razloge za povezovanje radijskih postaj. Interes Zavoda, da njegove radijske postaje, ko bo to mogoče, pridobijo nove frekvence, je pričakovan in legitimen, katere »ključne informacije za razumevanje obravnavane tematike« naj bi avtor pri tem zamolčal, pa pritožnik pri očitku o kršitvi 4. člena Kodeksa ni navedel. Po mnenju NČR je v članku ustrezno razložena narava in vloga gradiva, ki ga je SRDF obravnaval na svoji seji, saj je bil objavljen tudi odgovor SRDF na vprašanje Portala Plus o gradivu za 10. točko dnevnega reda seje. Novinarsko častno razsodišče pa se s pritožnikom strinja, da bi moral avtor pri omenjanju prihodkov radijskih postaj navesti tudi njihovo časopisno dejavnost, zato ugotavlja, da je odgovorni urednik v tem delu zamolčal pomembne informacije in s tem kršil 4. člen Kodeksa.
Avtor članka ni zapisal, kar trdi pritožnik, da je Žišt lobiral pri ministrici za kulturo, ampak da je Aleksander Žišt »uspešno lobiral za sprejetje zakonodaje, ki …«, zato NČR v tem delu očitane kršitve 5. člena ni obravnavalo.
Odgovorni urednik v naslovih in podnapisih po mnenju NČR ni potvarjal vsebine, zato ni kršil 10. člena Kodeksa. Očitano kršitev 11. člena (prihodki radijskih postaj) pa je NČR prepoznal že kot kršitev 4. člena.
V delu članka, v katerem avtor opisuje lobiranje Žišta za novelo zakona o medijih, s katero naj bi se omejilo delovanje radijske konkurence, čemur sledi še primerjava z njegovim sedanjim zavzemanjem za spremembe zakonodaje v prid »lokalnih« in »neodvisnih« radijskih programov, ni razvidna razlika med poročilom o dejstvih in komentarji novinarja, zato NČR ugotavlja kršitev 15. člena Kodeksa.

Gradivo primera
Obravnavani členi
Medij
Akterji
Povezane vsebine
Arhiv razsodb