Darja Povšič Peršolja in družbi Contall d.o.o. in Contall svetovanje d.o.o. proti novinarju Dnevnika Klemnu Košaku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc (člani), je na seji 17. aprila 2018 v primeru Darja Povšič Peršolja in družbi Contall d.o.o. in Contall svetovanje d.o.o. proti novinarju Dnevnika Klemnu Košaku ugotovilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Darja Povšič Peršolja in družbi Contall d.o.o. in Contall svetovanje d.o.o. proti novinarju Dnevnika Klemnu Košaku

Odvetnica Bojana Pretnar Todorović je v imenu in po pooblastilu Darje Povšič Peršolja in družb Contall d.o.o. in Contall svetovanje d.o.o. iz Nove Gorice (obe družbi zastopa direktorica Darja Povšič Peršolja, v nadaljevanju: pritožniki) vložila pritožbo zoper novinarja Klemna Košaka zaradi članka z naslovom »Utajili za skoraj 100 milijonov evrov, tudi prek Slovenije«, ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik 27. 12. 2017.

Pritožniki očitajo novinarju, da je z zapisom v članku »Contall je bil lastnik samo slab mesec dni, nato pa ga je predal Costi ter zanj opravljal računovodske storitve« kršil 1. in 6. člen Kodeksa novinarjev Slovenije (v nadaljevanju Kodeks). Ni res, da je Contall kakršnokoli družbo komurkoli predal. Pravilno dejstvo je, da je Contall svetovanje, računovodstvo in svetovanje kot imetnik poslovnega deleža družbe Chico Ljubljana le tega odplačno odsvojila g. Angelu E. Costa. Potem pa ni več ne za g. Costo in ne za družbo Chico Plastik opravljal računovodskih storitev. Računovodske storitve je opravljala družba Contall, vendar nobena družba pritožnikov ni opravljala storitev osebno za g. Costo. Pritožniki očitajo, da je navedba zavajajoča, ker da je novinar izkrivljeno povzel del izjave g. Darje Povšič Peršolja, ki je novinarju točno predstavila sodelovanje z družbo Chico Plastik. Novinar torej ni navedel vira informacij.
Z zgornjo navedbo, z naslovom članka in podnaslovom »Pomoč računovodij« naj bi novinar kršil tudi 10. člen Kodeksa.

G. Darja Povšič Peršolja je pri podajanju informacij novinarja prosila, naj je ne omenja kot vir, ampak naj ohrani njeno anonimnost. Novinar dogovora o anonimnosti ni spoštoval, saj je zapisal »Contall se ukvarja tudi s tem, da za tujce v Sloveniji uredi podjetja ter jim pri tem pomaga z računovodstvom, iskanjem lokacij in podobno, je pojasnila njegova direktorica Darja Povšič Peršolja.«, zato je kršil 8. člen Kodeksa.

Navedbi novinarja v članku »Tako naj bi bilo v primeru omenjenega podjetja Sloplast, ki so ga prav tako oni prodali Paolu Accursu.» in »Še preden so prekinili pogodbo, pa so šli z Accursom do notarja, da je leta 2013 prepisal podjetje na Romuna Antona Dabio.« po mnenju pritožnikov nista resnični, zato naj bi kršil 1. in 6. člen (ker ni navedel vira informacije) Kodeksa. Res je, da je Contall svetovanje odplačno odsvojil poslovni delež družbe Sloplast d.o.o. Paolu Accursu, vendar pritožnikom informacija, da bi »oni« šli z Accursom do notarja, ni znana. Iz te navedbe ni jasno, kdo so »oni«; iz konteksta članka pa je možno razumeti, da je to lahko direktorica družb pritožnikov g. Darja Povšič Peršolja. S citiranimi navedbami, z naslovom članka »Utajili za skoraj 100 milijonov evrov, tudi prek Slovenije« in podnaslovom »Pomoč računovodij« naj bi novinar kršil tudi 10. člen Kodeksa.

Z navedbo v članku pod podnaslovom »Pranje denarja prek NKBM« »Contall je junija 2014 prodal podjetje G. F. H. Luigiju Cecchiju, ki so ga mediji omenjali v aferi pranja denarja prek NKBM. Z njimi naj bi hitro prekinili sodelovanje.« naj bi novinar kršil 4. člen Kodeksa, saj pritožnikom v tem času ni bilo znano, da se g. Cecchi omenja v medijih v aferi pranja denarja. Novinar je kršil to določbo, ker je to relevantno dejstvo zamolčal. S temi navedbami naj bi kršil tudi 6. člen kodeksa, ker je opustil navedbo vira. Pritožniki v zvezi s tem še navajajo, da ni jasno, zakaj je novinar zapisal, da naj bi z g. Cecchijem hitro prekinili sodelovanje. Dejstvo je, da so hitro prekinili sodelovanje, kar je g. Darja Povšič Peršolja tudi povedala novinarju, zato to ni govorica, nepotrjena informacija ali ugibanje, zato naj bi s tem novinar kršil 5. člen Kodeksa. S temi navedki, naslovom in podnaslovom naj bi novinar potvarjal vsebino in pritožnike prikazal kot sodelavce italijanskih podjetnikov pri pranju denarja prek NKBM.

Pritožniki zaključujejo, da je novinar dejstva v članku prikazal tako, da je povprečni bralec razumel, da so vpleteni v utaje davkov in pranje denarja italijanskih podjetnikov, čeprav to ni res. Z vsemi kršitvami skupaj naj bi novinar kršil tudi 2. člen Kodeksa, saj so bila dejstva prikazana na način, ki je osebno žaljiv do prve pritožnice Darje Povšič Peršolja.

Pritožbi so bili priloženi fotografija članka, zgodovinski izpiski iz javnopravne evidence Ajpes za družbe Chico Plastik d.o.o., Sloplast d.o.o. in G. F. H d.o.o. ter korespondenca med Darjo Povšič Peršolja in novinarjem po elektronski pošti. Glede domnevnih kršitev Kodeksa pritožniki vztrajajo pri členih in obrazložitvah iz prve pritožbe. V dopolnitvi odvetnica še pojasnjuje, da pritožnica Darja Povšič Peršolja ni več direktorica družbe Contall svetovanje d.o.o. ter da se družba sedaj imenuje OCbay d.o.o. V dopolnitvi pritožbe sta kot pritožnika navedena Darja Povšič Peršolja in družba Contall d.o.o. Nova Gorica.

Novinar je na pritožbo odgovoril. Hvaležen je za možnost, da je lahko odgovoril na pritožbo in navedel dejstva, ki jih v prispevku ni mogel zaradi omejitve prostora. Zanika, da bi v članku storil napake, ki mu jih očitajo pritožniki in da bi kršil novinarski kodeks. Navedbe z enakimi očitki napak je že prejel z zahtevo visokega zneska v zameno za to, da pritožniki ne bodo vložili tožbe.
Novinar na očitke v pritožbi ni odgovoril po posameznih členih Kodeksa, katere naj bi kršil, pač pa je pritožbo povzel po posameznih vsebinskih sklopih in nanje odgovoril.

Očitek, da je podatke in dejstva, ki jih je pridobil, predstavil na osebno žaljiv način, novinar zavrača. Ta očitek naj bi bil utemeljen na resničnosti drugih očitkov, vendar novinar meni, da tudi če bi drugi očitki držali, ne moremo govoriti o osebni žalitvi.

Pritožniki mu očitajo, da je dejstva z naslovi in podnaslovi prikazal tako, da je povprečni bralec razumel, da sta Contall in njegova direktorica Darja Povšič Peršolja vpletena v utajo davkov in pranje denarja. Ne ve, kaj točno misli odvetnica z besedo »vpleten«. Če bi to lahko pomenilo tudi »nevede vpleten«, potem ta očitek drži, a potem mu tega ne bi očitali, saj so sami priznali, da so bili nevede vpleteni. Če pa »vpleten« pomeni »naklepno sodeloval«, potem ta očitek ne drži, saj nikoli ni napisal, da je kdorkoli iz Contalla naklepno sodeloval pri čemerkoli spornem.

Pritožba mu očita, da je uporabil pri prenosu lastništva podjetja Chico Plastik besedo »predala« namesto »odplačno odsvojila« in da ni navedel, da g. Povšič Peršolja trdi, da je bilo podjetje »odplačno odsvojeno«. Novinar meni, da je beseda »predal« nadpomenka besedne zveze »odplačno odsvojil«. Razlog, da ni uporabil besedne zveze »odplačno odsvojil«, je v tem, da ni imel potrditve, da je g. Costa dejansko plačal za podjetje Chico Plastik. Nedvoumni so bili samo podatki, da je bil lastnik Chica Igor Rakonič, potem Contall in potem g. Costa. Bistveno je, da je g. Costa podjetje pridobil prek računovodskega servisa (da ni ustanovil novega podjetja, ampak je kupil rabljeno podjetje oziroma lupino podjetja, s katerim ustvarja več kot 10 milijonov evrov prihodkov), ne pa, ali je bilo plačano ali ne. Ni izražal dvoma v to, da je šlo pri menjavi lastništva podjetja Chico Plastik za tržno transakcijo, ampak je želel izpostaviti, kateri način za pridobitev podjetja je izbral g. Costa med različnimi legalnimi načini za pridobitev podjetja.

V članku ni napisal, da je pritožnica Darja Povšič Peršolja šla z Accursom do notarja. Oseba iz Contalla, ki je šla z Accursom do notarja, je bila druga (novinar jo je v odgovoru konkretno imenoval – op. NČR). Njenega imena pa v članku ni navedel, ker se mu to ni zdelo bistveno; dejstvo pa je, da je nekdo iz Contalla šel z g. Accursom do notarja.

Pritožniki novinarju očitajo navedbo, da naj bi bila hitra prekinitev sodelovanja Contalla z Luigijem Cecchijem vprašljiva. Novinar odgovarja, da ni zapisal, da je bila hitra prekinitev sodelovanja vprašljiva. »Naj bi« je uporabil zato, ker je to informacijo dobil samo z ene strani. Na drugi strani je ni mogel preveriti, ker je g. Cecchi nedosegljiv.

Očitek, da ni navedel, kateri mediji so omenjali g. Cecchija v aferi pranja denarja, ne drži. Zapisal je, kot izhaja tudi iz gradiva, priloženega pritožbi, da je o tem poročala Mladina. Je pa res, da ni naštel vseh drugih medijev, ki so o tem poročali manj poglobljeno kot Mladina.

Očitajo mu, da ni spoštoval dogovora o anonimnosti vira. Novinar odgovarja, da dogovora o anonimnosti vira ni bilo. Bila je le prošnja vira, da bi bil anonimen. Interes pritožnice Darje Povšič Peršolja ni bil, da se o njenem sodelovanju z g. Costo in g. Cecchijem poroča na določen način. Želela je, da se o tem sploh ne poroča. Novinar je razmišljal o tem, ali naj omenja Contall in njeno direktorico g. Povšič Peršolja. Na koncu je skupaj z uredniki ocenil, da argumenti pritožnice za to, da je ne omenja, niso prepričljivi. Dejala je namreč, da številni slovenski računovodski servisi, ki delujejo v krajih ob italijanski meji, nevede sodelujejo z Italijani, ki so vpleteni v sumljive posle, in da je Nova Gorica majhna, zato se njenih prebivalcev ne sme imenovati v takšnih zgodbah. Na koncu je pretehtalo to, da bi bil članek neobjavljiv, če bi namesto konkretnega računovodskega podjetja vsakič navajal »neko računovodsko podjetje, katerega direktorica želi, da se ne navede njenega imena« in namesto imena direktorice konkretnega računovodskega podjetja »anonimna direktorica omenjenega anonimnega računovodskega podjetja«. Prepričan je, da »povprečen bralec« ne bi razumel, zakaj na tak čuden način ohranjajo anonimnost podjetja in direktorice, če pa sploh ni dobre razlage za anonimnost. Ta »anonimna direktorica« namreč prepričljivo zatrjuje, da ni storila nič narobe, niti ne razkriva pomembnih, javno nedostopnih informacij.

Novinarju se zdi najpomembnejše, da je članek napisan tako, da je tudi »podpovprečnemu bralcu« (navezuje se na pojem »povprečnega bralca« iz pritožbe) jasno naslednje: pritožnica in druga imenovana oseba iz Contalla trdita, da nista vedeli za spornost g. Coste in g. Cecchija, ko sta sodelovali z njima; nihče ne trdi, da sta vedeli.

Iz pritožbe izhaja očitek, kot da je bil smisel članka razkrivanje nekega spornega početja podjetja Contall in g. Povšič Peršolja. Novinar odgovarja, da je bil namen članka v resnici poročanje o ugotovitvah italijanskih organov pregona o italijanskih državljanih ter poročanje o tem, kako ti italijanski državljani delujejo v Sloveniji. Veliko vlogo pri njihovem delovanju v Sloveniji pa je imel njihov računovodski servis in zato je omenjen v članku.

SKLEP:

Novinar ni kršil 1., 2., 4., 5., 6., 8. in 10. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

OBRAZLOŽITEV: Uvodoma razsodišče ugotavlja, da članek, ki je predmet pritožbe, povzema informacijo o akciji italijanske finančne policije, ki je razkrila združbo, ki je pri trgovanju s plastiko utajila za skoraj sto milijonov evrov davka. V tej akciji so bili priprti trije podjetniki iz Brescie. Dva od njih sta poslovala tudi v Sloveniji. In temu je namenjen del članka, ki ga problematizirajo pritožniki.

Pritožniki očitajo novinarju kršitev 1. člena Kodeksa, ker je zapisal, da je bila družba Contall lastnik Chico Plastik samo slab mesec dni, nato pa ga je predala Costi ter zanj opravljala računovodske storitve. Pritožniki navajajo, da družbe niso »predali« pač pa odplačno odsvojili. Novinar je v zvezi s tem odgovoril, da je po njegovem beseda »predal« nadpomenka besedne zveze »odplačno odsvojil«. Besedne zveze »odplačno odsvojil« pa ni uporabil zato, ker ni imel potrditve, da je g. Costa dejansko plačal za podjetje Chico Plastik. Nesporno je, da je družba Contall svoj lastniški delež prenesla na g. Costo. Po mnenju razsodišča izraz predaja ne izključuje odplačnega prenosa, zato v tem delu ne ugotavlja napake. Drug očitek kršitve 1. člena naj bi bil v delu, kjer je novinar zapisal da »so šli z Accursom do notarja«. Pritožba namiguje, da ta zapis nakazuje, da je prva pritožnica g. Povšič Peršolja v tej zvezi šla do notarja, kar naj ne bi bilo res. Novinar tega ni zapisal, v odgovoru pa je natančno imenoval osebo, zaposleno v družbi pritožnikov, ki je bila pri notarju. Dejstvo je, da je treba prenos družb opraviti tudi pri notarju, zato tudi v tem delu razsodišče ne prepozna novinarjeve napake ali netočnosti, zato 1. člen ni bil kršen.

Kršitev 2. člena Kodeksa oziroma osebno žaljivo predstavljanje dejstev pritožniki očitajo vsem v pritožbi citiranim navedbam v članku, ki naj bi bile osebno žaljive do prve pritožnice Darje Povšič Peršolja. Povprečni bralec naj bi iz njih razumel, da je vpletena v utaje davkov in pranje denarja italijanskih podjetnikov. Razsodišče v članku ne ugotavlja nobene navedbe, ki bi bila osebno žaljiva do prve pritožnice (tudi pritožniki takšne navedbe niso izpostavili), zato je pritožba v tem delu brez podlage in očitno neutemeljena.

Četrti člen kodeksa naj bi novinar kršil, ker naj bi zamolčal, da pritožniki v času poslovanja z g. Cecchijem niso vedeli, da se omenja v medijih v aferi pranja denarja. Če pritožniki tega niso vedeli, je to njihova odgovornost in težava. Ni dolžnost novinarja, da to ugotavlja ali zapisuje, zato je očitek, da je novinar zamolčal to informacijo, neutemeljen.

Peti člen naj bi bil kršen, ker je novinar zapisal, da naj bi z g. Cecchijem hitro prekinili sodelovanje. Pritožniki zatrjujejo, da so hitro prekinili sodelovanje, zato naj bi bil zapis nepotrjena informacija. Hitrost prekinitve sodelovanja novinar ni mogel z gotovostjo ugotoviti; v zvezi s tem tudi pritožniki niso ponudili nobene konkretnejše informacije. Prav gotovo pa citat ne sodi v kategorijo nepreverjenih informacij, na katere bi moral novinar bralce v skladu s kodeksom posebej opozoriti, zato razsodišče ne ugotavlja kršitve 5. člena Kodeksa.

Pritožniki očitajo novinarju kršitev 6. člena Kodeksa, ker ni navedel vira informacije v zvezi s predajo oziroma prodajo podjetja Chico Plastik g. Costi in podjetja G. F. H. g. Cecchiju. Očitek je nelogičen, saj prenos lastništva pritožniki sami potrjujejo in je razviden iz javnih evidenc. V drugem primeru pa je kot vir informacije navedena prva pritožnica, zato je očitek kršitve 6. člena neutemeljen.
Osmi člen Kodeksa naj bi novinar kršil, ker naj ne bi spoštoval dogovora o anonimnosti vira (g. Povšič Peršolja). Novinar odgovarja, da takšnega dogovora ni bilo, bila je le prošnja, v nadaljevanju pa pojasnjuje razloge, zaradi katerih so se odločili za objavo imen podjetij in odgovornih oseb, ki so poslovale s spornimi italijanskimi podjetniki. Razsodišče se s temi razlogi strinja in poudarja, da je bilo razkritje tudi v javnem interesu. Hkrati je po mnenju razsodišča pričakovanje anonimnosti pritožnikov v neskladju s prejšnjim očitkom, da bi novinar moral razkriti vir informacij. Kršitve 8. člena torej ni bilo.

Deseti člen Kodeksa naj bi bil kršen, ker naj bi naslov in podnaslovi potvarjali vsebino. Razsodišče ugotavlja, da naslov in podnaslovi v nobenem pogledu niso sporni in ne potvarjajo vsebino. Dejstvo, ki ga tudi pritožniki ne zanikajo, je, da so s spornimi tujimi podjetniki sodelovala tudi slovenska podjetja in jim nudila strokovno pomoč. Če podjetja in njihove odgovorne osebe za spornost niso vedeli, to ni problem novinarja.