Družina Zbašnik (I. Z. Z., F. Z., T. Z. M.), zanjo odvetnica Jasmina Gričnik, proti Mojci Marot, Slovenske novice

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Sonja Merljak Zdovc, Davorin Koron, Neva Železnik, Jernej Rovšek, Anja Gorenc (člani), je na seji 17. aprila 2018 v primeru družine Zbašnik, zanjo odvetnica Jasmina Gričnik, proti Mojci Marot, dopisnici časopisa Slovenske novice, ugotovilo, da je novinarka kršila Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Družina Zbašnik (I. Z. Z., F. Z., T. Z. M.), zanjo odvetnica Jasmina Gričnik, proti Mojci Marot, dopisnici časopisa Slovenske novice

Odvetnica pojasni, da se je T. Z. (identiteta zakrita zaradi varovanja zasebnosti) smrtno ponesrečila 20. novembra 2017 v bližini cestninske postaje Vransko, in sicer ob devetih zjutraj. Zapiše, da je bila ta prometna nesreča medijsko zelo odmevna, in sicer po zaslugi Mojce Marot, novinarke Slovenskih novic, ki je o tej nezgodi napisala celo več člankov. Prvega že na dan nesreče, druga dva pa 22. in 23. novembra na spletu in v tiskani izdaji Slovenskih novic.
Najbolj sporna je v vseh prispevkih objava polnega imena in priimka, poklica in celo delovnega mesta ponesrečenke. Zapisano je bilo, da gre za T. Z., spec. int. medicine, zaposlene v Splošni bolnišnici Celje. Ob tem je avtorica še zapisala, da njena sestra T. Z. M. prav tako dela v tej zdravstveni ustanovi. Sporna naj bi bila tudi objava dveh fotografij, saj starši mislijo, da je bila tedaj žrtev še v vozilu. Sorodnike je zelo prizadel tudi pogled na njene osebne predmete, ki so bili na fotografiji: kovček z oblačili, računalnik, torbica za otroka itd. S tem je novinarka kršila 12., 17. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije pa tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.
Kršitev 12. člena se po besedah odvetnice nanaša predvsem na objavo fotografij, do katerih je očitno prišla na nedovoljen način. Da je objava teh fotografij še posebej sporna, se je strinjal tudi Jože Plešnik, poveljnik Poklicne gasilske enote Celje (PGE), ko se je pri njem oglasila mati žrtve. Zato je poklical vodjo izmene g. Kolarja, ki je bil avtor fotografij. Njega je novinarka zaprosila za slike nesreče. On je, ko je bil naprošen za slike, poklical Janka Požežnika, direktorja, ki je gasilcu dovolil, da fotografije izroči novinarki. Ko je naslednji dan mama žrtve obiskala Janka Požežnika, pa ji je ta zagotovil, da podrejenemu ni dal dovoljenja za izročitev fotografij novinarki. Materi žrtve je pojasnil, da gasilci poslikajo vse nesreče, a le za svoj arhiv, in da potem vse objavijo na svoji spletni strani. Če to drži, je novinarka lahko prišla do slik le na nedovoljen način, je namignila odvetnica.
17. člen je kršila, ker ni spoštovala pravice do zasebnosti in je neupravičeno razkrila ime, priimek, poklic in ustanovo, kjer je bila žrtev zaposlena.
19. člen pa je kršila, ker pri objavi ni bila še posebej pazljiva, saj je bil v trenutku nesreče v avtu tudi žrtvin otrok, ki je prometno nesrečo na srečo preživel.

Mojca Marot, novinarka Slovenskih novic, je na pritožbo odgovorila.

Pojasni, da je novinarka že 16 let in da poroča kot dopisnica za različne medije o različnih temah. Tudi o takšnih, ki se končajo tragično ter prizadenejo svojce in vse, ki so vpleteni.
Ugotavlja, da se pritožba nanaša na članka V trčenju umrla zdravnica, dveletni sin preživel, ki je bil 21. novembra objavljen na spletni strani www.slovenskenovice.si, ter Zdravniki v hudi nesreči izgubili vestno sodelavko, ki je bil prav tako objavljen na spletu.
Glede očitka, da so bile informacije o pokojni in fotografije prometne nesreče pridobljene na nedovoljen način, pravi, da osnovne podatke vsem, ki poročajo v »črni kroniki«, novinarjem vedno sporoči policija. Tudi pri tej prometni nesreči je bilo tako.
Trdi tudi, da očitek, da naj bi fotografije dobila na nelegalen način, ne drži. In doda, da novinarji gasilce vedno prosijo, če jim lahko posredujejo fotografije z mesta nesreče. Pravi, da je zanjo bistveno, da se na sliki ne vidi žrtve. Razbitine, kakršne so bile objavljene v Slovenskih novicah, pa opozarjajo vse voznike, naj vozijo previdno. Pri fotografiji vseh člankov, ki jih je objavila, je bil napisan tudi vir: Foto PGE Celje, ki so ji bile izročene z dovoljenjem direktorja te ustanove.
Glede 17. člena novinarka meni, da ga ni kršila; pravi, da jo je pri pisanju članka vodil le interes javnosti po objektivnem poročanju. Zato je nesrečo opisala natančno tako, kot se je zgodila. Ime žrtve je zapisala, je potrdila. K temu pa je dodala, da se ime žrtve v majhnem kraju hitro izve, zato ni treba imeti kakšnih nedovoljenih virov.
Ker ji v pritožbi očitajo, da ne ona ne urednik nista pridobila soglasja svojcev za razkritje identitete žrtve, novinarka pravi, da se ji tedaj ni zdelo primerno jih vznemirjati in drezati vanje, saj je vedela, da so v šoku. Ob tem dodaja, da se je prometna nesreča zgodila na javni površini, na eni najbolj obremenjenih cest in sredi belega dne. Poleg tega pa bralci SN pričakujejo, da novinarji vedno zapišejo ime žrtve. Zapisala je še, da se je pisanja lotila z veliko mero skrbnosti. V članku so zapisane le resnične, preverjene informacije, brez senzacionalizma.
Zapisala je tudi, da ni kršila 19. člena. Ni zapisala imena otroka, je pa sporočila, da je bil otrok pravilno nameščen v avtu in da ni bil težje poškodovan.

SKLEP:

Novinarka ni kršila 12. člena, kršila pa je 17. in 19. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinarka ni sama fotografirala prometne nesreče. Objavljene fotografije, na katerih je izmaličen avto, ji je prostovoljno izročil gasilec Poklicne gasilske enote Celje, kar naj bi bila utečena praksa pri poročanju o prometnih nesrečah, pri katerih posredujejo gasilci. Presoja, ali je takšna praksa ustrezna, je v domeni drugih institucij in ne Novinarskega častnega razsodišča. Novinarka do fotografij ni prišla na nedovoljen način, zato po mnenju razsodišča ni kršila 12. člena kodeksa.

Kršila pa je 17. člen, saj je objavila ime, priimek, poklic in celo delovno mesto žrtve in ob tem s polnim imenom imenovala še sestro žrtve, tudi zdravnico, zaposleno v isti ustanovi. Izgovor, da bralci Slovenskih novicah zahtevajo prepoznavnost žrtve, torej ime in priimek, nikakor ne more biti opravičilo.

Novinarka je kršila tudi 19. člen, čeprav ni neposredno razkrila imena otroka. Objavila je oba priimka matere, preko katerih je mogoče identificirati tudi otroka. Novinarji morajo po 19. členu med drugim pri objavi fotografij, ki so povezane z osebami, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, pokazati posebno obzirnost. 19. člen se v konkretnem primeru ne nanaša le na otroka, ki je bil v avtu, ampak tudi na druge osebe, ki jih je doletela družinska tragedija. Pritožnik je v uvodnem delu pritožbe navedel, da je bil prizadet zaradi objave fotografije, na katerih so vidni osebni predmeti njihove sorodnice. NČR meni, da za pravico javnosti do obveščenosti ni potrebno objaviti nazornih fotografij s kraja nesreče. Novinarka jih je pridobila od gasilcev, ki so jih objavili na svoji spletni strani, torej so dostopne javnosti, vendar tam ob njih ni podatkov, iz katerih bi lahko širša javnost razbrala, za katero nesrečo in katere udeležence gre. Zato ne more priti do informacij o identiteti vpletenih. Posnetki, objavljeni na spletu, tam ostanejo za vedno. Če jih opremimo s podatki, ki razkrivajo identiteto vpletenih, lahko do njih prizadeti in javnost dostopajo še dolgo let. To pomeni, da lahko nanje naletijo še dolgo po nesreči, do njih pa bi lahko hote ali nehote dostopal tudi otrok, ki je bil v času nesreče v avtomobilu.