Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru proti novinarju Dnevnika Tomažu Klipšteterju

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Neva Železnik, Sonja Merljak Zdovc, Jernej Rovšek, Katarina Vučko (člani), je na seji 3. aprila 2018 v primeru Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru proti novinarju Dnevnika Tomažu Klipšteterju odločilo, da novinar ni kršil Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru proti novinarju Dnevnika Tomažu Klipšteterju

Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru s podpisano dekanico dr. Lidijo Hauptman (v nadaljevanju pritožnica) novinarju Tomaž Klipšteterju očita, da je v prispevku z naslovom “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev, objavljenem 17. julija 2017 v časniku Dnevnik, prekršil 1., 2., 3., 5., 6., 8., 10., 12., 13. in 15. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

1. člen kodeksa je po prepričanju pritožnice novinar kršil z naslednjimi navedbami:
– “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev.”
– “Zato je vodstvo EPF sklenilo privabiti dodatno znanje od zunaj in najeti poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovalca.”
– “Jovanovič je bil prisoten na omenjeni majski seji poslovodstva EPF, na kateri je bil izbran ‘njegov’ svetovalni center.”
– “Poslovodstvo je sklenilo, da bo najelo svetovanje.”
– “Tik preden je poslovodstvo EPF sklenilo, da bo najelo svetovanje zavoda v lasti profesorjev, …”
Kot trdi pritožnica, zapisane trditve ne držijo. Vodstvo EPF (poslovodstvo EPF) ni nikoli “sklenilo privabiti dodatna znanja” in sklepa v zvezi s tem tudi ni zapisalo v zapisnik na katerega se novinar sklicuje, pravi pritožnik. Prav tako ne držijo novinarjeve navedbe, da je šlo za najem svetovanja profesorjev poslovodstvu EPF, temveč za izvajanje tržne dejavnosti inštituta v skladu s pravico, da inštitut nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun članice univerze. Vodstvo torej ni iskalo ponudnika za svoje potrebe, temveč za zunanjega naročnika, dodaja pritožnica. Poleg tega novinarju očita, da napačno uporablja termin (poslo)vodstvo namesto (pravilno) poslovodni odbor. Vse svoje omenjene trditve je novinar predstavil kot dejstva in ni upošteval pravice do odgovora v sedmih dneh (vprašanja je posredoval 13. 7. 2017). Tako je v članku 17. 7. 2017 napačno ugotovil dejansko stanje, pravi pritožnik.
1. člen je novinar kršil tudi z navedbo, da Dušan Jovanovič že več kot leto dni zaseda položaj vršilca dolžnosti tajnika EPF, saj je bil 2. 9. 2016 imenovan na funkcijo tajnika, pojasnjujejo na EPF. Kot napačne naštevajo še novinarjeve zapise, da celoten ekonomski trust šteje skoraj 70 pedagoških delavcev (v resnici ima EPF zaposlenih 72 delavcev), da EPF v letu 2017 načrtuje 280.000 evrov izgube (v resnici ob upoštevanju zamikov plačil načrtuje presežek prihodkov) in da so zaposleni soočeni z neuradnimi napovedmi, da bodo morda potrebni varčevalni ukrepi, pri čemer ni izključeno odpuščanje nepedagoškega kadra, saj da do objave članka o tem ni odločal noben organ fakultete.

2. člen kodeksa je po mnenju pritožnice novinar kršil z zapisom “kljub temu celoten ekonomski trust skoraj 70 pedagoških delavcev očitno ne ve in ne zna dovolj.” Tako novinar na žaljiv način z neresnico blati vse posamezne delavce na fakulteti, češ da nimajo ustreznih strokovnih znanj in veščin za svetovanje vodstvu (svetovanje, ki ga vodstvo ni nikoli najemalo), pravi pritožnica.
Kršitev 2. člena pritožnica utemeljuje še z naslednjimi novinarjevimi zapisi v članku:
-“Zato je vodstvo EPF sklenilo privabiti dodatno znanje od zunaj in najeti poslovnega podjetniškega in finančnega svetovalca;
– “… je na majski seji poslovodstva”;
– “Poslovodstvo sklenilo, da bo najelo svetovanje”;
– “Tik preden je poslovodstvo EPF sklenilo, da bo najelo svetovanje zavoda v lasti profesorjev …”
Pritožnica opozarja, da sta vodstvo (poslovodstvo) in poslovni organ EPF popolnoma različni stvari, zato so novinarjeve navedbe nekorektne in zavajajoče predstavljanje podatkov in dejstev.

3. člen kodeksa je novinar po prepričanju pritožnice kršil z naslednjimi navedbami:
1. “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev.”
2. “Poslovodstvo ekonomsko-poslovne fakultete bi za poslovno in finančno svetovanje najelo podjetniški center (MPC Maribor – op. NČR), ki je v lasti vplivnih in podjetnih predavateljev te iste fakultete, vodi pa ga večkrat ovadena in obdolžena druga dama Probanke Milana Lah.”
3. “Veliko bolj zgovoren je vpogled v lastništvo MPC Maribor, ki je lani ustvaril dobrih 54.000 evrov prihodkov.”
4. “Lastnik zavoda IRIS (zavod IRIS je poleg IECG ustanovitelj MPC Maribor – op. NČR) ni nihče drug kot profesor EPF in prorektor Žan Jan Oplotnik, to je tisti nekdanji podpredsednik uprave Darsa, ki je leta 2008 naročil študijo, pod katero se je podpisal Klavdij Logožar, vsebino pa je ukradel iz diplomskega dela svoje diplomantke.”
5. “Bratina je bil med drugim svetovalec rektorja Igorja Tičarja za evropske projekte, Jovanovič pa je širši javnosti znan tudi kot nekdanji prvi nadzornik NKBM, ko je banko vodil njegov prijatelj Matjaž Kovačič, že več kot leto dni pa na EPF zaseda položaj vršilca dolžnosti tajnika in je s tem po funkciji tudi član poslovodnega odbora fakultete.”
6. “V zapisniku seje nikjer ni zabeleženo, da bi (Dušan Jovanovič – op. NČR) prisotnim omenil, da je solastnik MPC Maribor in da se je zaradi morebitnega nasprotja interesov vzdržal glasovanja.”
V zvezi z očitkom o kršitvi 3. člena pod točko 1 pritožnica ponavlja, da ni šlo za najem svetovanja profesorjev EPF poslovodstvu ali vodstvu EPF, temveč za tržno dejavnost inštituta. Ta neresnica in ob tem navajanje prof. dr. Žana Jana Oplotnika, prof. dr. Boruta Bratine in prof. dr. Dušana Jovanoviča po prepričanju pritožnice pomenita zelo hude obtožbe in neresnice.
Pritožbe pod točkami 2, 3, 4 in 6 se nanašajo na novinarjeve navedbe, da so Žan Jan Oplotnik, Borut Bratina in Dušan Jovanovič lastniki podjetniškega centra. V resnici so samo njegovi ustanovitelji in ne lastniki, poudarja pritožnica in dodaja, da je imetništvo ustanoviteljskih pravic povsem ločeno od samostojne pravne osebe. Z navajanjem neresnic in zapisovanjem imen omenjenih profesorjev je novinar navedel zelo hude obtožbe in neresnice, zato je kršil 3. člen kodeksa, trdi pritožnica.
Pritožbo pod točko 5 pritožnica argumentira z navedbo novinarja, da sta Dušan Jovanovič in Matjaž Kovačič prijatelja. To ne drži, saj sta bili omenjeni osebi zgolj v poslovnem odnosu na banki in izven nje, zato je novinar zoper oba zagrešil hudo obtožbo, je prepričana pritožnica.

5. člen kodeksa je po mnenju pritožnice novinar kršil z navedbo o skoraj 70 zaposlenih pedagoških delavcev, z uporabo pojmov poslovodstvo in vodstvo namesto Poslovodni odbor EPF, kar so po trditvi pritožnice nepotrjene govorice ali ugibanja, na kar ni opozoril.

6. člen kodeksa naj bi novinar kršil z zapisom: “V zapisniku seje nikjer ni zabeleženo, da bi prisotnim omenil, da je solastnik MPC Maribor …” Pri tem pojasnjujejo, da se novinar sklicuje na zapisnik, ki ni javno dostopen in da tudi do 14. 8. 2017 ni bil potrjen, zato bi moral novinar navesti zakonito pridobljen vir ali potrjene informacije iz vodstva fakultete. Dodajajo še novinarjevo navedbo “Zaposleni so zato po naših informacijah že nekaj časa soočeni z neuradnimi napovedmi, da bodo zaradi neugodnih finančnih trendov morda potrebni varčevalni ukrepi, med katerimi se ne izključuje niti odpuščanje nepedagoškega kadra.” Zapis o predvidenem odpuščanju ni resničen, novinar pa vira za neuradne napovedi ne navede, dodajajo v EPF.

Z omenjenim zapisom “V zapisniku nikjer ne piše …” je novinar kršil tudi 8. člen kodeksa , saj dokazuje, da je novinar imel nezakonito v posesti sklep Poslovodnega odbora EPF, poslovno skrivnost, ki jo je tudi izdal, meni pritožnica. Poleg tega navedbe, da EPF najema svetovanje, niso v javnem interesu, saj je bil postopek ustavljen. Novinar bi moral informacije o tem pridobiti drugače kot z zagotavljanjem anonimnosti vira, dodajajo v EPF.

Kršitev 10. člena kodeksa po mnenju pritožnice pomeni novinarjev zapis “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev.” Ta (kot naslov) po njenem prepričanju potvarja resnični prikaz dejstev in vsebino članka, saj da je popolna neresnica, da profesorji svetujejo prek obvoda.

Kršitev 12. člena kodeksa pritožnica vidi v tem, da je imel novinar v svoji posesti zapisnik Poslovodnega odbora EPF, ki pa ni javno dostopen, kar da pomeni kršitev (izdajo) varovane poslovne skrivnosti. Gre torej za nedovoljen način zbiranja podatkov, novinar pa ne pojasni svojega ravnanja in razlogov, zakaj so te informacije pomembne za javnost in jih ni mogel pridobiti drugače.

13. člen kodeksa naj bi novinar kršil s tem, da ni pojasnil namena zbiranja podatkov in da se je predstavil kot “novinar Dnevnika d.d., dopisništvo Maribor” s svojim zasebnim naslovom in ne z naslovom dopisništva Dnevnika v Smetanovi ulici v Mariboru.

V zvezi z očitano kršitvijo 15. člena kodeksa pritožnica ponavlja večji del že omenjenih citatov iz novinarjevega teksta in njegov naslov “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev.” Novinar napačno povezuje neresnice in polresnice z namenom prikazati svoj pogled in komentar mimo vseh dostopnih dejstev, je prepričana.
Pritožnica se v zvezi s komunikacijo z novinarjem sklicuje na 45. člen, 6. odstavek Zakona o medijih (Zmed), ki določa, da je rok za posredovanje odgovorov na vprašanja 7 dni.

Novinar Tomaž Klipšteter je na pritožbo odgovoril. Vse očitke pritožnice zanika. V uvodu poudarja, da sta mu Univerza v Mariboru (UM) in EPF izdala odločbo, s katero sta mu na protipravni način zavrnila dostop do dokumentacije, na katero se nanaša pisanje v obravnavanem članku, kar je razvidno iz odločbe urada informacijskega pooblaščenca.
Članek je nastal na podlagi zapisnika izredne seje Poslovodnega odbora EPF, ki je bila 31. 5. 2017 na dekanatu, pojasnjuje novinar. Navedba v pritožbi, da naj bi bil to zaupni dokument, je popolna izmišljotina, dodaja, saj so zapisniki sej redno objavljani na spletni strani Univerze v Mariboru in ne nosijo oznake poslovne skrivnosti. Pa tudi sicer bi bilo razkritje vsebine v javnem interesu, dodaja novinar. V sklepu omenjene seje Poslovodnega odbora EPF je med drugim zapisano, da se odbor seznani s prejetimi ponudbami za izvedbo sodelovanja na področju poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovanja ter potrdi ponudbo MPC Maribor kot najugodnejšo. Na podlagi informacije iz zapisnika je 12. julija (torej pet dni pred objavo članka) PR službi UM zastavil ustrezna novinarska vprašanja, ki jih tudi prilaga. Vprašanja je 13. julija poslal tudi dekanici EPF Lidiji Hauptman, trdi novinar, ki prilaga kopijo poslanih vprašanj. Iz dekanata (od Lidije Hauptman) nikoli ni prejel odgovora, trdi, čeprav bi ga moral po Zmed prejeti, iz rektorata UM pa so mu odgovorili šele na dan objave članka (17. julija) in sicer s stavkom: “Med IGP (EPF) in podizvajalcem MPC ni bila sklenjena pogodba o izvedbi naročila. Zunanji naročnik je namreč odstopil od naročila v okviru predvidene izvedbe projekta.” Ker je bil odgovor po novinarjevem mnenju nepopoln, se je še istega dne odzval s prošnjo, naj mu vendarle odgovorijo na zastavljena vprašanja. Ker odgovorov spet ni bilo, je kasneje do informacij skušal priti z zahtevo v skladu z določili Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), pojasnjuje novinar.

V nadaljevanju novinar zanika kršitev 1. člena kodeksa, saj da se njegovi zapisi nanašajo na sklep iz zapisnika poslovodnega odbora o izboru izvajalca. Svoje trditve, da gre za opravljanje tržne dejavnosti, pritožnica ni dokazala, kar je razvidno tudi iz sklepa urada informacijske pooblaščenke in prav tako ni dokazano, da je prišlo do odstopa od pogodbe šele potem, ko je UM zastavil svoja vprašanje, dodaja Tomaž Klipšteter. Torej je imel vse utemeljene razloge, da je verjel v točnost napisanega in tudi ni mogel vedeti, da svetovanje najema nek inštitut EPF in ne sama fakulteta, piše v odgovoru. V svojem drugem članku 28. julija 2017 Klipšteter razkriva, da gre za Inštitut za gospodarsko pravo (IGP), ki je organizacijska enota EPF.
Dodaja, da je nesporno dejstvo, da je poslovodstvo oziroma poslovodni odbor potrdil sklep o najemu zunanjega izvajalca. Zavrača tudi večkrat ponovljeni očitek, da pomeni zamenjava pojma “poslovodni odbor” s skrajšanim “poslovodstvo” kršitev 1. člena kodeksa.
Kršitev 1. člena zanika tudi v zvezi z navedbo, da je Dušan Jovanovič že več kot leto dni vršilec dolžnosti tajnika fakultete, čeprav je bil medtem imenovan za tajnika. Ne glede na pravno formulacijo je tudi vršilec dolžnosti tajnik fakultete s polnimi pooblastili, dodaja. Očitek, da je 1. člen kršil z zapisom o 70 zaposlenih pedagoških delavcih namesto 72, pa se mu zdi smešen.
V zvezi s svojo navedbo o pričakovani poslovni izgubi EPF pojasnjuje, da je rezultat razbral iz uradnega gradiva UM, ki ga je obravnaval poslovodni odbor. Neuradne napovedi o morebitnem odpuščanju zaradi pričakovane izgube pa je preveril pri več relevantnih virih, ki so želeli ostati anonimni, dodaja.

Tomaž Klipšteter zanika, da bi bile njegove navedbe, ki jih pritožnica označuje kot kršitev 2. člena kodeksa, osebno žaljive. Očitek o kršitvi 2. člena zavrača tudi v delu članka, ko namesto “poslovodni odbor” uporablja skrajšano obliko “poslovodstvo”.

Prav tako zavrača očitke, da je zapisal hude obtožbe na račun Boruta Bratine, Dušana Jovanoviča in Žana Jana Oplotnika, kar bi pomenilo kršitev 3. člena kodeksa. O njih je objavil splošno znana dejstva, ki so bila v medijih že večkrat objavljena, odgovorov fakultete in univerze na ta vprašanja pa ni prejel, pojasnjuje. Poleg tega je vprašanja poslal Bratini in Jovanoviču (iz vprašanj je razvidno, da ju ima za solastnika MPC), a tudi od njiju odgovorov ni dobil. Sicer pa, po njegovih besedah, označiti ustanovitelja zasebnega zavoda za njegovega lastnika, ni huda obtožba. Kot dodaja, Gvinov SiMatrix kot lastnika zavoda IECG navaja prav Jovanoviča in Bratino. V omenjenem drugem članku (28. julija) še piše, da se je MPC Maribor medtem preimenoval v MPC Consulting, katerega ustanovitelja sta zasebna zavoda IECG in IRIS. Prvi je v lasti profesorjev EPF Boruta Bratine in Dušana Jovanoviča, drugi pa profesorja EPF in prorektorja Žana Jana Oplotnika in njegove soproge.

Novinar meni, da je na očitke o kršitvah 5., 6., 8., 10. in 12. člena kodeksa odgovoril z že naštetimi navedbami. Glede očitane kršitve 13. člena pojasnjuje, da na podlagi pogodbe o zaposlitvi delo že 17. leto opravlja doma in da v Smetanovi ulici, ki jo omenja pritožnica, pisarne Dnevnika ni že več kot desetletje. Nobenega od odstavkov, ki jih citira pritožnica, po njegovem prepričanju ni moč označiti kot kršitev 15. člena kodeksa.

Novinar Klipšteter še poudarja, da EPF ni dokazal svoje večkrat ponovljene trditve, da je šlo za izvajanje tržne dejavnosti inštituta, in da tega ni razčistila niti UM v svojem odgovoru na članek, ki je bil v Dnevniku objavljen 26. julija 2017. Vso dokumentacijo skriva, tudi s pomočjo nezakonite odločbe v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo prilaga, dodaja.

SKLEP:

Novinar Dnevnika Tomaž Klipšteter ni kršil 1., 2., 3., 5., 6., 8., 10., 12., 13. in 15. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Novinar ni kršil 1. člena kodeksa. Pri pisanju prispevka je izhajal iz informacije v delu zapisnika Poslovodnega odbora EPF (31. 5. 2017), ki se glasi: “Poslovodni odbor EPF se seznani s sprejetimi ponudbami za izvedbo sodelovanja na področju poslovnega, podjetniškega in finančnega svetovanja in potrdi ponudbo MPC Maribor kot najugodnejšo.” Zapisniki sej omenjenega odbora ne nosijo označbe poslovne skrivnosti in so objavljeni na spletni strani UP Maribor. Glede na vsebino informacije, ki mu je bila na voljo, je novinar 12. julija 2017 UM poslal ustrezna vprašanja, prav tako dan kasneje dekanici EPF Lidiji Hauptman. Po petih dneh čakanja na odgovore, kar je po mnenju NČR razumen rok, je objavil članek. Svoje navedbe v njem je upravičeno smatral za točne, saj informacij, ki tega ne bi potrjevale, ni dobil. Šele na dan objave članka (17. julija) je iz EPF dobil sporočilo, da med IGP (EPF) in podizvajalcem MPC ni bila sklenjena pogodba, saj da je zunanji naročnik odstopil od naročila. Kot je razvidno iz novinarjevega odgovora, tudi na kasnejša vprašanja EPF odgovorov ni dobil, zato se je poslužil zahteve v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Glede na omenjeno novinar ni mogel vedeti, da je uradno morda šlo za tržno dejavnost inštituta EPF (novinar sicer trdi, da v to še vedno ni prepričan). Glede na okoliščine je lahko verjel tudi v vlogo profesorjev EPF pri sklepanju omenjenega posla, kot jo je opisal. Uporaba pojma poslovodstvo namesto uradnega Poslovodni odbor je v novinarstvu povsem dopustna, saj ne spreminja vsebine. Dušan Jovanovič je bil v času objave res že imenovani tajnik fakultete, toda tudi kot vršilec dolžnosti te funkcije ima zanjo polna pooblastila. EPF bi lahko tudi to pravno formulacijo novinarju pojasnila. Novinarjeva navedba o 70 zaposlenih namesto 72 je po mnenju NČR za bralca zanemarljiva nenatančnost. Poslovni rezultat EPF je novinar razbral iz uradnega gradiva UM, v gradivu, ki ga UM prilaga NČR, pa poslovne številke niso razkrite. Da se ob pričakovani izgubi govori o možnosti odpuščanj zaposlenih, je razumljivo.
NČR ugotavlja, da je novinar storil vse, da bi preveril točnost zbranih informacij. Pritožnica se sklicuje na Zakon o medijih, ki za odgovor določa 7-dnevni rok. Takšnega določila v Kodeksu novinarjev Slovenije ni. NČR razsoja, ali je bil čas od zastavljenega vprašanja do odgovora v skladu z okoliščinami oziroma razumen. V pričujočem primeru bi morala EPF in njegova dekanica novinarju posredovati ustrezne odgovore.

2. člena kodeksa novinar ni kršil, saj njegove navedbe v članku, ki jim pritožnica pripisuje kršitev, niso osebno žaljive.

Navedbe v članku tudi niso hude obtožbe, zato novinar ni kršil 3. člena kodeksa. NČR je očitek pritožnice, da ni šlo za najem svetovanja profesorjev EPF poslovodstvu ali vodstvu EPF, temveč za tržno dejavnost inštituta, obravnavalo v okviru 1. člena kodeksa. Žan Jan Oplotnik, Borut Bratina in Dušan Jovanovič so ustanovitelji in neposredni ali posredni lastniki omenjenih zavodov. Da je nekdo komu prijatelj (Dušan Jovanovič in Matjaž Kovačič) tudi ni huda obtožba.

5. člena kodeksa novinar ni kršil. Zamenjava pojmov “poslovodstvo” in “poslovodni odbor EPF” je namreč dopustna in ne potvarja vsebine. Za pojasnila je zaprosil dekanico fakultete in ker ni prejel odgovora, je upravičeno zapisal, da so njegove trditve odraz dejanskega stanja in ne informacije na podlagi govoric ali ugibanj. Tudi njegov zapis, da celoten ekonomski trust ne ve in ne zna dovolj, ni plod nepreverjenih informacij, govoric ali ugibanj, temveč že opisanih okoliščin.

Iz novinarjevega teksta izhaja, da njegove informacije izhajajo iz zapisnika izredne seje poslovodnega odbora (31. 5. 2017), ki je javni dokument in torej relevanten vir informacij, zato ni kršil 6. člena kodeksa. Enako velja za njegovo navedbo, da so “po naših informacijah že nekaj časa soočeni z neuradnimi napovedmi” o morebitnem odpuščanju, saj je glede na opisane okoliščine takšno sklepanje povsem razumljivo in navedba vira ni potrebna.

Na podlagi ugotovitve, da ni kršil 6. člena, NČR ugotavlja, da novinar ni kršil niti 8. člena kodeksa. Svoj vir (zapisnik seje poslovodnega odbora) je navedel, poleg tega pa so informacije iz njega v javnem interesu, saj je EPF javni zavod.

10. člena kodeksa Tomaž Klipšteter ni kršil, saj se naslov članka “EPF prek zasebnega obvoda najema svetovalne storitve profesorjev” povsem ujema z vsebino teksta v nadaljevanju.
Novinar zagotavlja, da je do omenjenega zapisnika poslovodstva prišel po legalni poti, torej ni kršil 12. člena kodeksa. Gre za informacije javnega značaja. NČR ponovno opozarja, da je novinar skušal priti do informacij tudi na drugačen način, z vprašanji, ki jih je poslal UM in dekanici fakultete, a odgovora ni dobil. Tudi to je bralcem pojasnil.

13. člena novinar ni kršil, saj je iz vprašanj, ki jih je naslovil na UM in na dekanico jasno razvidno, da gre za novinarska vprašanja. Obema naslovnikoma se je predstavil z ustreznim naslovom.
V celotnem članku NČR ne zaznava komentiranja obravnavane teme, kar pomeni, da ni kršil 15. člena kodeksa.