Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti novinarju Reporterja Jožetu Biščaku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Neva Železnik, Ranka Ivelja, Tatjana Pirc (člani), je na seji 22. maja 2018, v primeru Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti novinarju Reporterja Jožetu Biščaku ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Zadeva: Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti novinarju Reporterja Jožetu Biščaku

Mirovni inštitut se je pritožil zaradi članka novinarja Jožeta Biščaka z naslovom Udbaške metode: direktorica Mirovnega inštituta poziva ljudi, naj ovajajo svoje prijatelje, ki je bil objavljen 29. 8. 2017 na spletni strani revije Reporter. Pritožnik novinarju očita, da je kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.

Po mnenju pritožnika je novinar kršil 1. člen kodeksa že v naslovu članka. Kot pojasnjuje, je direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon na Twitterju objavila informacijo o aplikaciji eMORE, ki je namenjena prijavljanju vsebin z elementi sovražnega govora, nikakor pa ni pozivala k sankcioniranju posameznikov in ovajanju prijateljev. Pritožnik še poudarja, da aplikacija ne zbira osebnih podatkov, prek katerih bi bilo mogoče identificirati posameznika. Zato je naslov članka, ki z uporabo izraza »ovajati« bralcu napačno sporoča, da gre za podajanje kazenskih ovadb organom pregona, po mnenju pritožnika v nasprotju z dejstvi. Novinar bi moral svoje navedbe preveriti pri Mirovnem inštitutu, česar pa ni storil, kar kaže na to, da je bil edini namen članka diskreditacija Mirovnega inštituta, še navaja pritožnik. Po mnenju pritožnika je 1. člen kodeksa novinar prekršil tudi s trditvami, da objava direktorice Mirovnega inštituta na Twitterju »močno spominja na čase Udbe, ki je novačila državljane, naj ovajajo in zalezujejo svoje sorodnike, prijatelje, znance in kolege, ki govorijo proti socialistični SFRJ in zvezi komunistov«, in da to »ni nič drugega kot poziv k preganjanju in diskreditaciji drugače mislečih. Je teptanje svobode govora oziroma prilagajanje svobode govora potrebam levičarskega aktivizma. Najbolj grozljivo pa je, da poziva ljudi, naj ovajajo svoje prijatelje ali sledilce na družbenih omrežjih.«

Pritožnik meni, da je novinar kršil tudi 2. člen kodeksa, ko je delovanje Mirovnega inštituta in njegove direktorice primerjal z delovanjem tajne policije totalitarnega režima, ki je sankcionirala politične nasprotnike in odvzemala prostost na podlagi neutemeljenih pritožb. Pritožnik trdi, da je ta primerjava osebno žaljiva in v neposrednem nasprotju s poslanstvom, ki ga opravlja Mirovni inštitut, saj si ta prizadeva za odprto družbo, demokracijo, zaščito človekovih pravic vseh. Osebno žaljiva je po besedah pritožnika tudi navedba, da je Mirovni inštitut »kot parazit prisesan na seske v državnih jaslih«, saj žaljivo sporoča, da Mirovni inštitut sredstva za svoje delovanje pridobiva na nepošten način, v resnici pa se financira izključno prek javnih razpisov.

Novinar je po mnenju pritožnika z zapisom, da Mirovni inštitut oz. njegova direktorica deluje podobno kot Udba, ki je novačila državljane, naj ovajajo in zalezujejo svoje sorodnike, prijatelje, znance in kolege z namenom preganjanja drugače mislečih in obračunavanja s političnimi nasprotniki, kršil tudi 3. člen kodeksa, saj pomeni ta zapis hudo obtožbo, za katero bi moral novinar pridobiti odziv tistih, na katere obtožbe letijo. Avtor ni Mirovnega inštituta nikoli zaprosil za odziv.

Novinar Jože Biščak ni odgovoril na pritožbo.

SKLEP:

Novinar Jože Biščak je kršil 2. in 3. člen novinarskega kodeksa, ni pa kršil 1. člena

Obrazložitev: Novinar Jože Biščak je kršil 2. člen novinarskega kodeksa, ker članek vsebuje osebno žaljive trditve do direktorice Mirovnega inštituta Neže Kogovšek Šalamon. Žaljiv je že sam naslov, ki trdi, da direktorica uporablja udbaške metode in ljudi poziva, naj ovajajo svoje prijatelje. Žaljive so tudi navedbe, da je zapis direktorice o aplikaciji, ki zbira informacije o sovražnem govoru, poziv k preganjanju in diskreditaciji drugače mislečih ter da pomeni teptanje svobode govora. Primerjava direktorice Mirovnega inštituta s tajno policijo, ki je znana po brutalnosti in kratenju človekovih pravic, je osebno žaljiva. Niso pa osebno žaljivi zapisi o Mirovnem inštitutu, saj se osebna žaljivost lahko nanaša samo na človeka, ne pa na ustanovo.

Novinar je kršil 3. člen novinarskega kodeksa, ker je navajal hude obtožbe na račun Mirovnega inštituta in njegove direktorice, ob tem pa ni pridobil njenega odziva. Trditve novinarja, da direktorica Mirovnega inštituta deluje kot jugoslovanska tajna policija Udba in da ljudi poziva, naj ovajajo svoje prijatelje, je huda obtožba, zato bi novinar moral pridobiti odziv direktorice Mirovnega inštituta.

Novinar ni kršil 1. člena novinarskega kodeksa, saj je Neža Kogovšek Šalamon v tvitu res pozivala k prijavljanju sovražnega govora, ki je po 297. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje. V članku torej ne gre za netočnost informacij, pač pa za manipulativno in žaljivo interpretacijo tvita.