Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti kolumnistu Nove24TV Franciju Donku

Stališče NČR DNS in SNS

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Tatjana Pirc, Neva Železnik, Jernej Rovšek in Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 5. julija 2018 v primeru Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti kolumnistu Nove24TV Franciju Donku ugotovilo, da je novinar kršil Kodeks novinarjev Slovenije.

Primer: Mirovni inštitut (zanj direktorica Neža Kogovšek Šalamon) proti kolumnistu Nove24TV Franciju Donku

Mirovni inštitut se je na Novinarsko častno razsodišče pritožil zaradi kolumne Francija Donka z naslovom Izrojena levica pred volitvami v lov na čarovnice: prek »Mirovnega« inštituta bi radi utišali družbena omrežja!, objavljene 1. 9. 2017 na spletni strani Nova24TV.
Pritožnik kolumnistu očita, da je kršil 1., 2. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije. Njegova kolumna je po mnenju pritožnika nadaljevanje neresničnih obtožb ter blatenja delovanja in načina finaciranja Mirovnega inštituta, ki so se na Nova24TV pojavili že večkrat, deloma pa gre za odziv na objavo direktorice inštituta Neže Kogovšek Šalamon na svojem Twitter računu. V tej objavi je javnost seznanila z aplikacijo eMORE, ki je nastala v okviru evropskega projekta proti sovražnem govoru.
Kolumnist je po mnenju pritožnika kršil 1. člen kodeksa v štirih zapisih.
1. »Te dni so ponovno udarili in spet so uporabili zastraševanje kot preizkušeno metodo iz preteklosti. Na Twitterju so odkrito pozvali ljudi, naj prijavljajo sosede, prijatelje in znance zaradi »sovražnega govora«.«
Pritožnik pojasnjuje, da je v objavi Neže Kogovšek Šalamon na Twitterju jasno navedeno, da gre za prijavljanje primerov sovražnega govora z namenom razumevanja tega pojava, ne pa za prijavljanje oziroma sankcioniranje posameznikov, kot navaja avtor kolumne. Kot trdi, novinar z navedbo, da gre za prijavljanje sosedov, prijateljev in znancev, bralcu napačno sporoča, da gre za podajanje kazenskih ovadb organom pregona zoper posameznike, kar ne drži. Pritožnik navaja, da se avtor kolumne po pojasnila ni obrnil na Mirovni inštitut in torej očitno sploh ni imel namena preveriti točnosti zbranih informacij.
2. »Na ukaz Komunistične partije Slovenije se je Mirovni inštitut leta 1991 prelevil v »neodvisni raziskovalni« inštitut.«
Pritožnik navaja, da je Mirovni inštitut leta 1991 ustanovila skupina neodvisnih intelektualk in in intelektualcev, ki so si prizadevali za demokratizacijo državnih inštitucij. Zgornji zapis je torej popolnoma neresničen.
3. »V laboratoriju »Mirovnega inštituta« je bila ustanovljena demokraciji nevarna Iniciativa za demokratični socializem Luke Mesca in Mihe Kordiša, …«
Pritožnik trdi, da Mirovni inštitut pri ustanovitvi Iniciative za demokratični socializem ni sodeloval, zato zgornja trditev nikakor ne drži.
4. »Gre za organizacijo, ki se je med drugim fantastično specializirala za črpanje proračunskih sredstev, saj so do zdaj s svojimi sateliti davkoplačevalce olajšali za več kot 8 milijonov evrov.«
Pritožnik pojasnjuje, da so znesek osem milijonov evrov od leta 2003 skupaj prejele štiri organizacije (MI, PIC, CNVOS in SLOGA), kar je jasno razvidno iz podatkov na erar.si. Kljub temu se je avtor kolumne odločil ta podatek prikazati na način, kot da je Mirovni inštitut prejemnik vseh navedenih sredstev.

V več zapisih je avtor kolumne po mnenju pritožnika kršil tudi 2. člen kodeksa, saj je neresnična dejstva predstavljal na osebno žaljiv način.
1. »Mirovni« inštitut je specializiran oddelek izrojene levice za nadzor misli, je levičarska različica nacistične Propagande, ki je bila ključna pri načrtovanju in podpori skrajnih političnih idej ter vojaških akcij nacistične Nemčije.«
Pritožnik meni, da je primerjanje delovanja Mirovnega inštituta z nacistično propagando in političnimi idejami nacistične Nemčije skrajno osebno žaljivo, saj je poslanstvo, ki ga opravlja, to je prizadevanje za odprto družbo, demokracijo, zaščito človekovih pravic vseh, vključno z manjšinami, v neposrednem nasprotju z grozljivimi zločini nad človeštvom, ki jih je zagrešil omenjeni režim.
2. »Gre za organizacijo, ki se je med drugim fantastično specializirala za črpanje proračunskih sredstev, saj so do zdaj s svojimi sateliti davkoplačevalce olajšali za več kot 8 milijonov evrov.«
Zapis z uporabo izraza »olajšali« po mnenju pritožnika žaljivo sporoča, da Mirovni inštitut sredstva za svoje delovanje pridobiva nepošteno ali celo nezakonito – s krajo ali koruptivnim ravnanjem. Pritožnik pojasnjuje, da se Mirovni inštitut financira izključno prek prijav na javne razpise, tako kot vse druge nevladne organizacije. In poudarja, da je glede na ogromen trud,ki ga zaposleni vlagajo v to, da inštitut v okolju, neprijaznem do nevladnih organizacij, sploh obstane, omenjena navedba osebno žaljiva do inštituta in vseh njegovih zaposlenih.
3. »Poziv direktorice Mirovnega inštituta na Twitterju, naj ljudje ovajajo svoje prijatelje ali sledilce na družbenih omrežjih, je dejanje skrajnega obupa levice, ki izgublja nadzor nad ljudmi in psihološko ustrahuje vse, ki ne verjamejo več lažem Fake News medijev. Da se ne bi bilo treba odreči svojim privilegijem in nadvladi nad ljudmi, so pripravljeni nad nami izvajati represijo in nas ustrahovati, vendar jim ne bo uspelo, ker nas je preveč, da bi nas lahko utišali.« in »V ta namen so ustanovili tudi t. i. Svet za sovražni govor, ki preganja vse svobodomiselne posameznike in spletne strani, … Namen tega sveta, ki so ga ustanovili bogati levičarji na Mirovnem inštitutu, je, kot kaže, tudi netenje sovražnega in neresničnega govora o zagovornikih človekovih pravic ter prek medijev hujskati proti drugače mislečim ter jih ustrahovati.«
Zapis, da Mirovni inštitut z aktivnostmi na področju preprečevanja sovražnega govora ustrahuje in izvaja represijo nad drugače mislečimi, je po mnenju pritožnika osebno žaljiv. Pojasnjuje, da so aktivnosti Mirovnega inštituta povsem v skladu s stališči Evropskega sodišča za človekove pravice in vrednotami Sveta Evrope, katerega članica je tudi Republika Slovenija, ter tudi v skladu s slovensko ustavo, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k nestrpnosti.

Avtor kolumne je po mnenju pritožnika kršil tudi 3. člen . Zapis, da je Mirovni inštitut uporabil zastraševanje kot preizkušeno metodo iz preteklosti in na Twitterju odkrito pozval ljudi, naj prijavljajo sosede, prijatelje in znance zaradi »sovražnega govora«, je po besedah pritožnika huda obtožba, za katero bi moral avtor pridobiti odziv Mirovnega inštituta in vseh, ki jih ta obtožba zadeva. Avtor se, kot trdi pritožnik, na Mirovni inštitut nikoli ni obrnil.

Franci Donko na pritožbo ni odgovoril.

SKLEP:

Avtor kolumne Franci Donko je kršil 1. in 3. člen Kodeksa novinarjev Slovenije, ni pa kršil 2. člena.

Obrazložitev: Neža Kogovšek Šalamon je v tvitu res pozivala k prijavljanju sovražnega govora, ki je po 297. členu kazenskega zakonika kaznivo dejanje. V članku glede te trditve torej ne gre za netočno informacijo, pač pa za manipulativno interpretacijo tvita. S trditvijo, da »so na Twitterju odkrito pozivali ljudi, naj prijavljajo sosede, prijatelje in znance zaradi »sovražnega govora« torej avtor kolumne ni kršil 1. člena kodeksa. Kršil pa ga je v vseh ostalih, v pritožbi navedenih trditvah (da naj bi bil Mirovni inštitut ustanovljen po ukazu komunistične partije Slovenije, kar ne ustreza dejstvom, poleg tega organizacije s takim imenom ob nastanku Mirovnega inštituta v Sloveniji sploh ni bilo; da je bila v laboratoriju Mirovnega inštituta ustanovljena demokraciji nevarna Iniciativa za demokratični socializem Luke Mesca in Mihe Kordiša, kar ne drži, ker Mirovni inštitut z ustanovitvijo IDS ni imel nobene neposredne zveze; 8 milijonov preračunskih sredstev je bilo v letih, ki so sledila letu 2003, razdeljenih med štiri nevladne organizacij in ne zgolj Mirovnemu inštitutu), ki jih ni preveril in zanje ni navedel dokazov.

2. člen kodeksa se nanaša na osebno žaljivost. Razsodišče ugotavlja, da je celotna kolumna sicer žaljiva, vendar pa v zapisanem ni mogoče ugotoviti neposredne osebne žaljivosti, zato ne gre za kršitev 2. člena kodeksa.

Novinar je kršil 3. člen kodeksa, ker je navajal hude obtožbe na račun Mirovnega inštituta in njegove direktorice, ob tem pa ni pridobil njenega odziva. Že za trditve novinarja, da je Mirovni inštitut uporabil zastraševanje kot preizkušeno metodo iz preteklosti in da ljudi poziva, naj ovajajo svoje prijatelje, kar so hude obtožbe, bi novinar moral pridobiti odziv direktorice Mirovnega inštituta.