Novinar Valter Pregelj proti odgovornemu uredniku Andreju Šavku in urednici informativnega programa Tjaši Škamperle (vsi Radio Koper)

Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Gojko Bervar (predsednik), Jelena Aščić (podpredsednica), Davorin Koron, Neva Železnik, Tatjana Pirc, Jernej Rovšek in Sonja Merljak Zdovc (člani), je na seji 5. julija 2018, v primeru Valter Pregelj proti odgovornemu uredniku Andreju Šavku in urednici informativnega programa Tjaši Škamperle, oba Radio Koper, ugotovilo, da urednika nista kršila Kodeksa novinarjev Slovenije.

Primer: Novinar Valter Pregelj proti odgovornemu uredniku Radia Koper Andreju Šavku in urednici informativnega programa na istem radiu Tjaši Škamperle

Pritožnik Valter Pregelj meni, da sta oba urednika neutemeljeno zavrnila objavo njegovega prispevka o predvolilnih dogajanjih v občini Renče Vogrsko, kar naj bi naredila tudi oziroma predvsem na podlagi izkazanega (političnega) pritiska tamkajšnjega župana Aleša Bucika. Poleg tega naj bi brez avtorjeve vednosti posegla v prispevek, ga po svoji volji preoblikovala, in ga namesto tega objavila v informativni oddaji Jutranjik 26. 3. 2018. S tem naj bi kršila 4., 28. in 29. člen Kodeksa novinarjev Slovenije.
4. člen naj bi kršila, ker da sta z nedvoumnim napotilom iz županske pisarne iz prispevka umaknila Bucikovo izjavo, v kateri ta na seji občinskega sveta žuga nasprotnikom, s čemer naj bi javnost oziroma volivce prikrajšala za neposreden in verodostojen prikaz ravnanja lokalnega oblastnika. Urednika pa sta, tako Pregelj, zahtevala »nov tekst« oziroma popravljanje prve in potem še druge različice prispevka o predvolilnem dogajanju v občini Renče-Vogrsko in tudi konkretno »strukturirala« sam prispevek, v katerem naj bi na njuno zahtevo zamolčali županovo ravnanje, ki je bilo sicer za poznavanje teme pomembno.
Oba urednika naj bi kršila tudi 28. člen , ker nista spoštovala novinarjeve odločitve, da po prvi različici in še dveh spremembah, ki sta sledili, v četrto prispevka ne namerava več spreminjati. Po pritožnikovem prepričanju je tretja različica, pripravljena z neposrednim poizvedovanjem, še sledila uredniškim navodilom.
Po mnenju Valterja Preglja sta si urednika po zavrnitvi tudi tretje različice prispevka privoščila cenzorsko – uredniški poseg. Ko “sta okleščeno besedilo po njunem navodilu prebrali voditeljica oddaje in napovedovalka brez avtorjeve vednosti in privolitve«, naj bi kršila 29. člen kodeksa. Tako preoblikovano besedilo pa sta potem postavila tudi na spletno stran Radia Koper, pod to objavo pa pripisala inicialke T. Š. (Tjaša Škamperle).

Urednica informativnega programa Tjaša Škamperle in odgovorni urednik Andrej Šavko sta na pritožbo odgovorila, priložila pa tudi dokumentacijo o dogajanju in kopije komunikacije z novinarjem ter županom.

Tjaša Škamperle obtožbo o kršenju treh členov kodeksa zavrača. Prepričana je, da ni kršila 4. člena, saj poslušalcem niso zamolčali informacij, ki so bile ključne za razumevanje teme. O sporu okoli novoletne poslanice v občini Renče Vogrsko, o čemer je novinar Pregelj na vsak način želel poročati v prispevku, je Radio Koper poročal že pred dvema mesecema. Razume novinarjevo pravico, ki jo podeljuje 28. člen kodeksa, zato so mu dali dovolj časa, da pripravi prispevek, ki bi ustrezal prvotnemu (uredniškemu) navodilu, tako glede forme kot vsebine, nad katerim se sicer ni pritoževal. Pripravljeni so bili spremeniti plan objav in na prispevek še počakati. Zaradi tega en dan celo ni bilo načrtovanega pregleda, ki je sicer potekal v rednem sosledju. Avtorja je o tem, da bodo poslušalce obvestili o ključnih informacijah o kandidatih in predvolilnih dogajanjih v občini Renče Vogrsko, odgovarja Tjaša Škamperle, obvestila dan pred objavo. Brez njih bi bila to edina primorska občina, ki se v pregledu ne bi pojavila. Kadar vest v etru zgolj preberejo, ne omenjajo avtorja, kot ga, ko prispevek prebere sam. Na Radiu Koper tako kot na Radiu Slovenija večkrat predelujejo zvočne prispevke v vesti (ali vesti z izjavo) in pri tem ne sprašujejo avtorjev za vsakokratno privolitev. Tudi v tem primeru vsebine niso pomensko spreminjali, še pravi urednica. Ker so vse omenjene preglede objavili tudi na spletni strani, so tako naredili tudi tedaj. To, da avtorja niso podpisali z inicialkami, je napaka, ki pa ni nastala namerno. Da bi se izognili pritožnikovi pritožbi, da je podpisan pod nekaj, česar dejansko ni napisal, se je odločila, naj prispevek podpišejo z njenimi inicialkami. Danes, ko iz pisanja pritožnika razume, da se zaradi podpisa prispevka z njegovimi inicialkami ne bi pritoževal, bi ravnala drugače.
Tjaša Škamperle je priložila tudi uredniško navodilo novinarjem, ki pokrivajo dogajanje v primorskih občinah. V njem jih opozarja, naj se ne omejujejo zgolj na županske volitve, pač pa tudi na kandidature za občinske svete. »Če v občini že zaznavate predvolilno dogajanje, igrice na občinskih svetih, to povejte … Če se z veliko investicijami hiti, da bi bile zaključene »ravno oktobra«, to povejte. V prispevku lahko sami analizirate, kaj je bil največji prispevek župana/njegove večine v mandatu, ki se izteka in kje je pogrnil, česa ni uresničil … V prispevku ne pričakujem zvočnih izjav.« Novinar Valter Pregelj pa je, pravi urednica, v prispevek iz občine Renče Vogrsko vključil mesec dni staro izjavo župana Aleša Bucika: »Jaz sem pa v poziciji, da lahko to delam cel mandat. Ma, vi morate najprej zmagat’ na volitvah. Ljudje vam morajo verjet’. Vam ne verjamejo. Murovcu niso verjeli, zato ga niso izvolili za župana. Tudi vašemu možu niso verjeli.« Urednica je Preglja pozvala, naj prispevek popravi, ker ne sledi uredniškemu dogovoru o prispevkih brez tonskih izjav, ker z navajanjem novoletne poslanice (opozicije) pogreva en mesec staro zadevo. Sporočila mu je še, da preverjajo, ali je prav, da je bila izjava posneta tako, kot je bila. (Župan Bucik se je namreč pritožil, da si je novinar drznil snemati (javno) sejo občinskega sveta, kar naj bi bilo nemoralno in nezakonito, zaradi česar so na radiu Koper zaprosili za mnenje informacijsko pooblaščenko). Napaka da je tudi, ker je v prispevku naveden avtokratski način vodenja, ne da bi novinar na to trditev pridobil odziv prizadetega. Tonska izjava, ki jo je novinar vključil v prispevek, torej ni bila potrebna, saj ni vsebovala informacij, zaradi katerih bi smela odstopati od dogovorjene forme, ki so se je sicer držali drugi avtorji. O obračunu župana z opozicijo pa da so govorili že v prispevku izpred enega meseca. Pozvala ga je, naj na podlagi zbranih informacij naredi nov prispevek.
Novinar je naredil nov prispevek, v katerem je na začetku omenil tudi, da o novoletni poslanici opozicije ne sme govoriti, prav tako pa ne objavljati posnetkov s te seje, zaradi česar ga je opozorila, da to ne ustreza resnici, saj je šlo za vnaprejšnji uredniški dogovor, niti mu nihče ni zapovedal, naj ne omenja novoletne poslanice opozicije. Novinar je prispevek popravil še enkrat, a je sporno, mesec dni staro izjavo povzel v besedilu. Ker je znova omenjal neprimerni odnos lokalne oblasti kot dejstvo in ne kot preverjeno trditev, so v uredništvu iz novinarjevih informacij naredili vest, ki je v skladu s siceršnjo prakso niso podpisali.

Andrej Šavko, odgovorni urednik slovenskega programa Radia Koper zavrača očitka pritožnika o neutemeljeni zavrnitvi objave prispevka in da je prispevek preoblikoval brez vednosti avtorja. Opozarja na navodilo, ki ga je sodelavcem poslala urednica informativnega programa Nataša Škamperle. Pravi, da iz Pregljevega prvega prispevka ni jasno, ali gre pri navedku o avtokraciji v občini za povzetek iz poslanice opozicije ali za novinarjevo trditev. Pritožba župana Bucika ni imela nikakršnega vpliva na njegovo odločitev o zavrnitvi objave, še pravi Šavko. Priložil je odgovor županu Buciku, v katerem tega opozarja, da so seje občinskega sveta tudi po statutu občine javne in je snemanje potemtakem zakonito. Prav tako brani novinarja Valterja Preglja, ki mu župan očite pristranskost, nekorektnost in politično tendencioznost, češ da so te z ničemer utemeljene trditve pavšalne. Prav tako odgovorni urednik Šavko župana opozarja, da ni pojasnil, katere osebne podatke naj bi novinar zlorabil.

SKLEP:

Tjaša Škamperle in Andrej Šavko nista kršila 4., 28. in 29. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.

Obrazložitev: Razsodišče ugotavlja, da pritožnik ni upošteval uredniškega dogovora o tem, da bodo sodelavci predvolilna dogajanja spremljali brez tonskih izjav. Brez opozorila o časovni oddaljenosti je uporabil izjavo župana Aleša Bucika na seji občinskega sveta, staro že mesec dni, česar poslušalec iz prispevka ni mogel razbrati. Ker so potemtakem to informacijo poslušalci že dobili (pred mesecem dni, ko je bila aktualna), ti seveda niso mogli biti prikrajšani zanjo, kot meni novinar. Razsodišče ugotavlja, da ni šlo za zavestno zamolčevanje ključnih informacij za razumevanje teme, ampak zgolj za to, da se stare in ne več aktualne informacije v programih ne bi ponavljale. Če se novinar s tem ni strinjal, bi lahko prispevek umaknil, pa ga, po informacijah, s katerimi razpolaga NČR, ni. Zato Tjaša Škamperle in Andrej Šavko nista kršila 4. člena kodeksa.

28. člen kodeksa, na katerega se sklicuje pritožnik, govori prav o tem, da lahko novinar zavrne delo, ki je v nasprotju z njegovim profesionalnim prepričanjem. Ker je Valter Pregelj glede na uredniške zahteve še večkrat popravljal prispevek, ni videti, da bi uredniškim navodilom nasprotoval z zavrnitvijo dela oziroma da bi ga k njemu zoper njegovo voljo prisilili. Potemtakem 28. člen kodeksa ni bil kršen.

Razsodišče tudi ne prepozna kršitve 29. člena kodeksa. Ta člen sicer daje novinarju pravico do avtorstva prispevka in do tega, da ga brez njegovega soglasja ni mogoče spremeniti, umakniti ali predelati. Vendar je kodeks skupek profesionalnih in etičnih načel in ne ureja razmerij med novinarjem, urednikom in odgovornim urednikom tako, da bi bila opredeljena tudi posamična odgovornost tistih, ki sodelujejo pri nastanku novinarskega prispevka (novinarjeva, odgovornost resornega in odgovornost odgovornega urednika). Pri tem se je mogoče, vsaj kar zadeva odgovornega urednika, opreti na določilo, po katerem odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove medija in odgovarja za vsako objavljeno informacijo. Če prispevek ni podpisan, je tudi v skladu z novinarskim kodeksom za objavo in upoštevanje etičnih načel odgovoren odgovorni urednik medija.

Urednica je zato ravnala prav, ko pod spremenjen prispevek ni podpisala novinarja. Iz kronologije dopisovanja med urednikoma in novinarjem je namreč razvidno, da se je novinar avtorstvu prispevka posredno odrekel, saj je po tem, ko je naredil svojo zadnjo različico prispevka, zavrnil nadaljnje popravljanje. Urednica je novinarju nato sporočila, da njegov prispevek, tudi po zadnjem popravljanju, ne bo objavljen. Urednica je s tem prevzela odgovornost za objavljeni prispevek, ki ga je tudi zadnja preoblikovala. Po mnenju razsodišča je ravnala pravilno, ko se je pod prispevek na spletu tudi podpisala. Kodeks bi v tem primeru kršila, če bi pod spremenjeni prispevek podpisala novinarja.

NČR v ravnanju odgovornega urednika Andreja Šavka, zaradi pritožbe župana Aleša Bucika ni našlo znakov uklanjanja političnemu pritisku.